Swami Satyananda Saraswati

Uvod

Amaroli ali urinoterapija, tehnika uporabe lastnega urina v procesu samozdravljenja, naturopatija ali uropatija, isopatija so številna imena starodavne znanosti o uporabi lastnega urina za samozdravljenje ali za vzdrževanje zdravja, mladosti, vitalnosti in moči za samoobnovitev. Ta znanost in uporaba urinoterapije za zdravljenje ali vzdrževanje zdravja sta nastali na tleh starodavne Indije in sta stari že 5.000 let.

Amaroli ali urinoterapija je mati ayurvedske ali starodavne tradicionalne indijske medicine. Ayurveda pomeni znanost o življenju in je starodavna oblika naturopatije (naravnega zdravljenja). Še vedno jo uporabljajo kot medicinski sistem zdravljenja v današnji Indiji. Je zelo razširjena oblika naravnega zdravljenja na Zahodu, v Ameriki, Avstraliji in vsekakor in predvsem na Vzhodu.

Urinoterapija je najenostavnejša in najoriginalnejša oblika homeopatskega zdravljenja. Čeprav se to obliko samozdravljenja uporablja širom po Vzhodu in še zlasti v Indiji, ne moremo reči, da je urinoterapija vzhodnjaška tradicija. Uporabo urina kot zdravilno sredstvo lahko v takšni ali drugačni obliki zasledimo v vsaki tradiciji in pri vseh narodih po vsem svetu, ki živijo z naravo in zaupajo v naravne sile. Tradicijo uporabe urinoterapije za zdravljenje ali samo preventivno lahko najdemo po vsem svetu. Ta tradicija ni nastala v zadnjih nekaj letih, pač pa obstaja že tisočletja in se prenaša iz generacije v generacijo. Uporabo urinoterapije lahko zasledimo pri ameriških Indijancih, pri Eskimih, Ciganih, Avstralcih in tudi pri Evropejcih.

Tradicija uporabe urinoterapije ima v Evropi zelo stare korenine. Stara grška medicina je uporabljala urin za zdravljenje raznih ran. V knjigi “28 naturalis historia” avtor C. Plinius Secundus zelo podrobno opisuje zdravilno uporabo urina. Uporabo urina lahko najdemo v starodavni keltski kulturi Druidov. Stari Druidi so občasno načrtno padali v trans, da bi lahko izvajali določene rituale. Za te namene so uporabljali takoimenovane “čarobne gobe” oz. gobe, ki povzročajo halucinatorično stanje. Te gobe pa so vsebovale tudi strupe, ki so poškodovali jetra in tako inhibirali delovanje halucinatoričnega procesa. Vendar so stari Druidi našli ustrezno rešitev. Gobe so dali pojesti mladim ljudem, ki imajo dovolj močna in zdrava jetra in telo, da so lahko izločali strupene snovi. Same halucinatorične snovi niso bile strupene in so ostajale v krvi. Pozneje so jih mladi ljudje izločali z urinom. Stari Druidi pa so nato ta urin pili in tako na varen način dosegli spremenjeno stanje zavesti. Nekaj zelo podobnega lahko zasledimo v starodavni tradiciji v Sibiriji.

Sam urin ima poleg zdravilne moči tudi čistilno moč. To so vedeli tudi stari Evropejci. Stari Rimljani so ga uporabljali za čiščeje in barvanje tkanin. Zaradi svojih močnih in odličnih čistilnih lastnosti je bil urin zelo poznan tudi v Nemčiji in na Nizozemskem.

Danes smo po dolgem času pozabe spet začeli spoznavati vrednost urina. Po številnih raziskavah se nam zdi povsem logično, da so ga stari narodi v Evropi uporabljali za čiščenje in stabiliziranje barv na tkaninah. Ko danes na novo spoznavamo, da daje urin, posebej pa še amoniak v urinu skupaj z maščobami, krasno in dobro belo milo, lahko v strokovni medicinski literaturi odkrijemo, da so urinoterapijo uporabljali vedno. Zato nam ni treba brskati po starih prašnih dokumentih, da bi dokazali njeno vrednost in uporabnost v zdravilne namene.

Po dokaze nam ni treba hoditi nazaj, najdemo jih lahko v relativno novejšem času. V 18.stol. je zobozdravnik v Nemčiji predlagal zelo koristno metodo za umivanje in čiščenje zob. Francoski in nemški zdravniki so v 18.stol. uporabljali kravji urin za zdravljenje zlatenice in revme, išiasa in astme ter bolezni oči. V Angliji so že leta 1699 uporabljali urin za številne namene, za notranjo in za zunanjo rabo. Zasledimo lahko naslednje uporabe: za zdravljenje raznih bolezni in zastoja v jetrih, vranici, žolčniku, proti zlatenici, pri nerednem menstrualnem ciklusu ali pri njegovem zastoju, proti mnogim malignim vročicam. Takrat so vedeli, da je urin del krvi. Z urinom so čistili kožo. Vedeli so, da postane koža po čiščenju z urinom zelo čista, mehka in gladka, da urin čisti, zdravi in suši razne poškodbe, ozdravi izpadanje las in prhljaj, ozdravi brazgotine, odpravlja mravljince in bolečine v rokah in prstih ter razne druge bolečine. Poznali so čudežno delovanje soli iz urina in njeno moč pri zdravljenju z absorpcijo kislin in njeno moč, da v korenu uniči vsako bolezen v človekovem telesu. Vedeli so, da urin odstranjuje vsako vrsto blokade in jo očisti.

Urin so uporabljali za zdravljenje tudi v tem stoletju. Takšno zdravljenje je opisano v knjigi “The Water of Life” J.W. Armstronga, ki navaja velikansko dokumentacijo uradnih zdravnikov našega stoletja o uporabi urina kot zdravilne snovi.

Knjigo “Amaroli” Swamija Satyanande Saraswatija lahko smatramo kot osnovo ali odskočno desko številnih raziskav, tako individualnih kot institucionalnih. Ta knjiga je bila opora mnogim posameznikom, ki so amaroli že prakticirali, da so svoje izkušnje zapisali in dokumentirali. To so storili, da bi sodobna medicina in velikanske mase ljudi po vsem svetu imele kakšno korist od tega in da bi človeštvo ponovno odkrilo nekaj, kar nam je tako zelo blizu in tako zelo poznano, nekaj, kar smo podedovali, vendar tudi pozabili.

Naš guru Swami Satyananda Saraswati je bil vedno, odkar ga poznam, poznam pa ga že zelo dolgo, raziskovalnega duha za jnani yogo. Nikdar ni priznaval in prakticiral mistike in neznanja. Vse je moralo biti zelo jasno, raziskano in imeti trdno znanstveno podlago. “Neznanje je pri evoluciji največja ovira!” je bil moto njegovega učenja. Zaradi tega je bila pričujoča knjiga napisana tudi z določenimi negacijami. Satyananda vedno poudarja, da je treba vso zadevo še veliko raziskovati. Veliko je govoril tudi o pozitivnih učinkih amarolija v procesu samovzdrževanja in samozdravljenja, ki so rezultat njegovih neposrednih lastnih izkušenj in izkušenj drugih posameznikov. Poleg tega, da naš guru v globine pozna in je analiziral Damar tantro (prvi pisani dokument o uporabi amarolija), je on danes največji živeči mojster yoge, Vedante, Tantre in Upanishade. Swami Satyananda Saraswati je najbolj priznan strokovnjak za starodavno indijsko tradicijo. Je človek, ki je vedno živel na poti Dharme in je spoznal svojo karmo.

Swami Satyananda Saraswati je Indijec, ki od svojega rojstva živi s tradicijo uporabe urina in ga osebno še vedno uporablja, vedno pa daje velik poudarek na njegove nadaljnje raziskave. Paramahamsa Satyananda je uporabljal metodo amarolija naravno, ne za zdravljeje, pač pa za izpopolnjenje vajroli kriye. Amaroli je uporabljal od leta 1943 do leta 1978, ko je bila knjiga izdana prvič in v vsem tem času ni nikdar čutil kakšnega njegovega slabega učinka, tako glede vajroli kriye kot glede zdravja. Paramahamsa Satyananda je zelo jasno povedal, da se je za razliko od mnogih sodobnih terapevtskih snovi, zdravil, sintetičnih hormonov in drugih kemijskih snovi amaroli v zdravstvenem pogledu pokazal za neškodljivega.

Iz aspekta yoge je Paramahamsa Satyananda Saraswati jasno povedal, da je prepričan, da mora tisti yogi, ki išče popolnost, popolnost v vajroli kriyi, slediti poti in procesu amarolija. Paramahamsa Satyananda je s svojim raziskovalnim duhom poudarjal naslednje: “Če se dokaže, da je amaroli manj škodljiv in koroziven od Coca-Cole in 7-UP, da povzroča manjšo odvisnost in zastrupljenost kot alkohol, da je okusnejši od želatine, ki jo proizvajamo iz snovi živalskega izvora in jo jemo, potem sem prepričan, da je to zelo velik prispevek za človeštvo.” Učil nas je, da moramo objavljati in ljudi seznaniti z vsemi dejavniki in resnicami amarolija in to zelo jasno in neposredno. Samo tako je mogoče, da bo lahko človeštvo odkrilo mnoge dobre lastnosti, skrite v znanosti amarilija, bolj kot se v to danes verjame.

Damar Tantra, ki je v knjigi “Amaroli” zelo pogosto navedena, je del Shivambu Kalpa Vidhi (metoda pitja urina zaradi pomlajevanja in podaljševanja mladosti). Tukaj Shiva uči svojo ženo Parvati. Shivambu pomeni “voda Shive”. Shiva je hindujski glavni bog, prvi in največji yogi ter tantrik. Ime Shiva pomeni božansko naklonjenost – mangalam, v yogijskem smislu pa simbolizira najvišjo zavest, čisto zavest ali čisto in največje bistvo. Shivambu je v Indiji termin za urinoterapijo oziroma urin, v yogijskem smislu pa ga lahko prevajamo kot vodo ali tekočino čiste zavesti, svojega največjega in najčistejšega bistva. To je amrita – tekočina nesmrtnosti in večne mladosti. Pri tolmačenju Damar tantre oziroma Shivinega učenja Parvati, moramo vedno imeti na umu, da je bil tekst napisan predvsem za yogije, za tiste, ki hodijo po visoki in težki poti, imenovani “yogijska pot”. Torej za tiste, ki redno in pridno prakticirajo yogo, ki zelo intenzivno delajo s svojim telesom in dušo in ki so že osvojili drugačen način prehranjevanja in drugačen način življenja. Amaroli je v Damara tantri pač opisan za tiste, ki zelo intenzivno prakticirajo meditacijo. Samo njim je obetano, da bodo uživali tako sadove meditacije kot tudi sadove amarolija. Zaradi tega navodil iz Damara tantre ni treba jemati kot primere za zdravljenje.

Knjiga “Amaroli” Swamija Satyanande je nastala že leta 1978 kot rezultat neposrednih izkušenj, globokega poznavanja skrivnosti znanosti amarolija, zapisanih v starih spisih in tudi izkušenj mnogih sannyasinov v našem ashramu v indijskem Mongherju. Swamiji je vedno poudarjal, da morajo sannyasini vse, kar so se naučili od njega, tudi sami izkusiti, kajti edino znanje je neposredna izkušnja, vse ostalo pa je zgolj informacija. Tako smo morali vsi sannyasini prakticirati tudi amaroli in spoznati njegove učinke na telo, um in dušo ter, kar je najpomembnejše, njegov učinek v procesu meditacije. Od časa, ko je bila knjiga napisana, je amaroli prešel že zelo dolgo pot. Kar je govoril Swami Satyananda, se je zares tudi zgodilo in danes ljudje vse bolj spoznavajo vrednost amarolija. Tudi današnji yogiji so spoznali, da brez amarolija ni uspeha v vajroli kriyi oziroma v meditaciji na sploh.

Danes vemo, da je znani znanstvenik profesor Jean Rostand raziskoval in spoznaval biološko zelo pomembne hormone, ki se v velikih količinah nahajajo v urinu. Znanstvenik Dr. T.Wilson Deachman je z raziskavo prišel do spoznanja, da obstajajo v urinu ogromne količine vrednih snovi in inteligenca telesa kot organizem za samozdravljenje. J.W.Armstrong navaja v svoji knjigi številne uporabe urina kot zdravila. Danes je znano, da so mnogi zdravniki delali na raziskavah, da bi lahko uporabljali urinoterapijo na znanstveni ravni. V Nemčiji zasledimo mnoge uporabe urina kot terapijo, morda v Evropi največ. Danes vemo, da v Nemčiji na zelo visoki ravni raziskujejo možnost uporabe urina za zdravljenje. Pri tem so dobili zelo pozitivne rezultate.

Zelo veliko raziskav izvajajo na uporabi urina za zdravljenje rakastih obolenj. Navajam dva primera. Leta 1960 je nobelovec Albert Szent Gyorgy (ki je odkril C vitamin) iz urina izoliral snov 3-metilglioksal. Dokazano je, da ta snov uničuje rakaste celice. Dr. S.Burzynski je iz človeškega urina izoliral peptidno snov, ki jo je imenoval antineoplaston. Zdaj se ve, da ta snov selektivno zaustavlja rast rakastih celic, ne da bi pri tem ovirala rast zdravih. Številne raziskave so dokazale, da urin vsebuje mnoge antikarcenogene snovi. Vse te raziskave in odkritja nam govorijo o snoveh v urinu, ki nam pomagajo, da na strokovni ravni razumemo pozitivne učinke urinoterapije v boju z rakastimi boleznimi.

O raziskavah in uporabi urina v borbi proti AIDS-u in boleznim kardiovaskularnega sistema lahko rečem, da so najdlje prišli v ZDA in na Japonskem. Ameriška tovarna Enzymes of America je n.pr. proizvedla poseben filter za zbiranje beljakovin iz moškega urina in sicer iz 10.000 mobilnih pisoarjev v lasti te firme. Urin vsebuje zelo pomembne, vendar v majhnih količinah, beljakovine, ki jih proizvaja telo. Te beljakovine, kot sta hormon rasti in insulin, so v medicinskem pogledu zelo pomembne. Danes zasluži omenjena firma s temi snovmi 500 milijonov dolarjev. Sedaj dela na novem projektu, na zelo važnem proizvodu iz urina pod imenom urokinaza. Urokinaza je encim iz urina, ki povsem raztopi krvne strdke in ga uporabljajo pri bolnikih s srčnim infarktom. Firma je podpisala pogodbe o dobavi encima urokinaze z nekaj svetovno znanimi farmacevtskimi hišami. Japonci in Kitajci že zelo dolgo uporabljajo urokinazo pri infarktnih bolnikih in jo tudi izvažajo po vsem vsetu.

Enako uspešno izvajajo danes tudi raziskave o uporabi urinoterapije v ZDA in Veliki Britaniji v borbi proti AIDS-u. Nekaj mojih spiritualnih bratov in sester v teh državah dela ali bolje rečeno uči bolnike z AIDS-om, kako naj uporabljajo urinoterapijo. Ne bom rekla, da so vsi bolniki ozdraveli, oziroma da so iz AIDS pozitivnih postali AIDS negativni. Lahko pa rečem, da se je to v mnogih primerih zgodilo. Tistim bolnikom, ki jim ni povsem uspelo, pa se je kvaliteta zdravja bistveno izboljšala. In tudi to je zelo velik uspeh, velik korak naprej, s čemer se uradna medicina ne more pohvaliti. Za AIDS pozitivne bolnike je zelo pomembno, da se počutijo bolj zdrave, vedre, močne, da ne zbolijo pogosto za številnimi infekcijami in da nimajo bolečin. Predvsem pa, da ne uničujejo tisto nekaj malega zdravja, ki je še ostalo v njih in da živijo brez strahu. Če smo dosegli vsaj to, lahko zanesljivo rečemo, da smo uspeli.

Ledvice se v vzhodni medicini smatra za organ energije, za organ, ki nam daje primarno energijo. Urin ima lastnosti čiste prane ali življenjske energije. To je živa energija. Popolnoma verjamem in zaupam v to, da nas je bog ustvaril, da bomo zdravi. Zato je naš stvarnik priskrbel, da bo, če pademo v stanje neravnovesja energije oziroma bolezen, naš organizem sam poskrbel za to. Ko nas je bog poslal na ta svet, nam je v te namene podaril prekrasno zdravilo – shivambu ali urin, nektar naše najvišje zavesti, našega bistva. Kadar smo bolni ali pa tudi ne, je ta nektar vedno z nami in samo spomniti se moramo nanj, se svojemu stvarniku zahvaliti za to krasno darilo in ga vzeti. In to je tudi vse, kar moramo storiti, za vse ostalo bo telo poskrbelo samo. Urin ima v sebi spomine, spomine na naše telo v določenem obdobju v 24 urah. Ko popijemo urin, v bistvu pošljemo svojemu telesu spomin v obliki informacije. Telo prepoznava te informacije in nato stopi v akcijo. To je ta notranja moč zdravljenja našega telesa. Jaz verjamem v to notranjo moč telesa, ki jo priznava tudi uradna medicina. V fazi zdravljenja ima naše telo svojega notranjega zdravnika, ki zelo dobro pozna svojo stroko in začne nemudoma delovati.

Sannyasini začnejo z amarolijem z namenom, da pridobijo lastne izkušnje, kar je prvo načelo učenja našega učitelja. Ne, niso bolni in nič jim kaj posebnega ne manjka. So sannyasini in hodijo po visoki in zelo težki poti, ki se imenuje yoga, sadove meditacije pa lahko izkusijo samo s pomočjo lastne izkušnje. In tako začnejo z amarolijem, da bi lahko nadaljevali svoje potovanje. Do tega nimajo nikakršnega odpora. Predsodkov pa tako ali tako nimajo in ni jim odvratno in smrdljivo. Ne pomislijo, da morda pijejo odpadke ali strupe, ker vedo, da so to laži in posledica napačne vzgoje, napačnega odnosa do njihovega telesa in do tistega, kar je v njem.

Tako zgodaj zjutraj nekega dne do konca popijejo srednji del svojega jutranjega urina. Za en poln kozarec ga je. Do tega so zelo indiferentni, ker vedo, da morajo začeti s tem, če hočejo pobirati plodove na svoji dolgi poti. Urin začnejo analizirati, ga opazovali in spoznavati. Že takoj v začetku začnejo tudi vse bolj spoznavati svojo notrajost in stanje svojega notranjega jaza. Ugotovijo, da ima urin zelo nevtralen vonj, da je zelo blago slan in da se počutijo krasno, ko z njim dobro zmasirajo svoje telo, sperejo grlo in usta ter ostanek popijejo do konca. Počutijo se nekako lahkotni in veseli, polni energije in neskončno mirni.

V teku svoje prakse spoznajo, kako se zvečer njihova notranjost razlikuje od jutranje ali današnja od včerajšnje, da je danes drugačna kot pred enim tednom ali enim mesecem. Spoznajo tudi, da ta njihov notranji spomin prihaja iz zelo globoke notranjosti v obliki tekočine. Ko jo spet vrnejo v svojo najglobljo notranjost, se dogaja nekaj čudežnega, nekaj alkimističnega. Te snovi, ti spomini, ko ponovno vstopijo v telo, v bistvu takoj proizvedejo nekaj drugega, nekaj novega. Transformirajo se, preoblikujejo v na novo nastalo snov, v novo notranjo energijo, ki je prej ni bilo. In ta na novo nastala sila je bistvo delovanja amarolija.
Ta transformacija po ponovnem vstopu v telo, ta alkimija v notranjem telesu, ta nova subtilna snov, ki nastaja v naši globokinotranjosti samo takrat, je tista čudovita, vsemogočna energija, ki nas ščiti pred vsem, kar nam je nevarno.

Amaroli je modrostni kamen, ki nam, takoj ko ga izpijemo, odkriva svoje na novo nastale snovi, prane in kvalitete. In vse to začutimo takoj. Amaroli nam tudi sporoča, v kakšnem stanju smo bili prej in kakšno je bilo stanje našega uma, duše in telesa. Zelo podrobno nam tudi pove, kako so delovale ledvice, prebava. Govori nam o naši napetosti, preutrujenosti, hrani v našem subtilnem telesu in o našem subtilnem jazu. Amaroli je zelo subtilna zadeva in deluje tako v fizičnem kot tudi v subtilnem telesu. Občasno ste še danes presenečeni, ko po amaroliju (izpitju urina) čutite vse spremembe, ki so nastale v vaši globoki notranjosti v času od prejšnjega amarolija. Te subtilne informacije, ki vam jih daje vsak izpiti kozarček urina, vas vsak dan vedno bolj veselijo, ker bolj spoznavate sami sebe, svoj značaj, svoje elemente, svoje chakre, svoje kvalitete, svojega najsubtilnejšega jaza. In ravno to je tisto, kar vas pri amaroliju do konca očara.

Vsekakor se zavedam vašega začetnega odpora in predsodkov do amarolija, ker so vas tako vzgojili, ker je to vaša tradicija. Poskušala vam bom pojasniti določene, po mojem mnenju, lažne dogme ali predsodke. Najprej – urin ni odvratnega okusa. Njegovega okusa niti ne poznate, ker ga do zdaj sploh še niste okusili. Drugič – urin sploh ne smrdi. Prepričana sem, da ga doslej še niste zares poduhali. Tretjič – urin zanesljivo ni odpadek in tudi ni strup. Dokaz temu so mnogi sannyasini po vsem svetu in seveda sam naš guru Swami Satyananda Saraswati.

Mislim, da sta ta dva pomembna dejavnika povsem razorožila vaše nasprotovanje amaroliju oziroma teorijo proti, češ da je amaroli škodljiv in odvratna zadeva. Če se morda bojite, kaj bodo rekli drugi, če bi vedeli, da prakticirate amaroli, je najbolje, da jim tega enostavno ne poveste. Ko bodo nekega dne opazili, da ste nenadoma zdravi, mlajši, polni energije ter predvsem mirni in spokojni, jim boste enostavno rekli, da delate na samospoznanju. To naj bo vaš odgovor in to nikakor ne bo laž, ker je amaroli prav zares proces samospoznavanja.

Naj vam navedem še en argument proti predsodkom. Ali ste že kdaj poskušali vprašati svojega zdravnika, kaj vsebujejo zdravila, ki vam jih je predpisal? Iz česa pridobivajo kortikosteroide, kortizone, adrenalin, hormone, insulin in podobno? Če bo iskren in če bo to vedel, vam bo odgovoril in takrat boste spoznali, da v resnici že zdavnaj prakticirate amaroli. Razlika je samo v tem, da ne pijete urina iz svojega lastnega jezera, pač pa uživate tujega ali živalskega izvora in to ne v obliki kozarca svežega urina, temveč v obliki tabletke, kapsule ali injekcije.

Če si boste pozorno ogledali sestavo kozmetičnih krem svetovno znanih proizvajalcev, boste ugotovili, da zelo drage in dobre kozmetične kreme vsebujejo snov, ki se imenuje “urea”. Ali veste, kaj je urea? Urea je poleg vode glavni sestavni del urina. Človek v 24 urah izloči 25 do 30 gramov uree. Z ureo se srečamo že v zelo zgodnjem obdobju svojega življenja, v bistvu še preden smo se sploh rodili, ko smo biti še kot fetus v svoji materi. Raven uree v amniotični tekočini vsebuje največji delež urina iz fetusa. Ta količina se v zadnjih nekaj mesecih nosečnosti podvoji. Preden se rodimo, popijemo dobro polovico litra te tekočine. Fetus diha v tej tekočini, kar je nujno potrebno za razvoj njegovih pljuč. Dokazano je, da operacije, ki jih izvajajo na fetusih, zaradi te zdravilne sposobnosti uree v amniotični tekočini ne puščajo nobenih brazgotin. Jasno ni samo ali se ta urea transformira v drugo snov, ko jo fetus pogoltne ali ne. Kot vidite, ste sami že delali amaroli in to še pred prihodom na ta svet.

Čutim potrebo, da vam povem o čudežnem delovanju te pomembne sestavine urina, to je uree. Urea iz urina najde pot do črevesa, kjer se pod vplivom delovanja črevesnih bakterij pretvori v amonijak. Del amoniaka konča v jetrih, kjer se spet del preoblikuje v ureo, del pa v glutamine, ki so zelo pomembna aminokislina. Ko prakticiramo amaroli oziroma popijemo urin, pride urea in se končno obdeluje v črevesu, kjer se dogaja isti proces, ki sem ga opisala prej. To pomeni, da se urea s pomočjo amoniaka v črevesu preoblikuje v glutamin. Raziskave so pokazale zelo vitalno vlogo glutamina v vzdrževanju in ustvarjanju specialnega tkiva, kot je na primer možgansko tkivo. Zdravi čire in poškodbe v črevesju, njegova najpomembnejša funkcija pa je v krepitvi imunskega sistema. Najbrž je resnica urinoterapije v tem, da zdravi dolgotrajne kronične degenerativne bolezni, rakasta obolenja, AIDS itd. Pri njih vedno pride do slabljenja imunskega sistema.

Raziskave so dale zelo pozitivne rezultate pri zdravljenju rakastih bolezni, če se ureo skupaj s slano vodo vbrizga v kožo. Sedaj pa se spomnite na to, kaj je urin. Urea pomaga transportu hormonov skozi kožo pri zunanji rabi amarolija. Urea vlaži in vzdržuje vlažnost kože. Zato jo uporabljajo v kozmetični industriji, pridobivajo pa jo iz konjskega urina. Ko spoznate vse resnice o urei, ali ni škoda, da ne uporabljate svojega svežega in brezplačnega urina, ki vam ga je dal bog?

Za odpravljanje vaših predsodkov do amarolija bo verjetno najpomembnejši naslednji argument. Zanesljivo niste vedeli, da je urin v bistvu filtrirana kri in da vsebuje sestavine, ki so tudi sestavine krvi, to je sestavine, ki so bile prej sestavni del vaše krvi, ki je integralni del vašega bistva in ki pozneje postane vaš urin. To pomeni, da je urin sestavni del vaše krvi, ki čisti in preprečuje uničenje. Pomeni tudi, da z amarolijem prebavljate samega sebe. Oglejmo si zadevo takole. Ali čutite kakšen gnus, kadar vam zdravnik da transfuzijo krvi, plazme ali kakršnegakoli krvnega elementa? Ali čutite kakšen gnus do lastne krvi? Ne. Ko je transfuzija nujna, se za to bogu še zahvaljujete. Zakaj pa se bogu ne zahvalite za čudovito darilo, ki vam ga je dal in ga lahko uporabite, kadar ga potrebujete? Spomnite se samo, kolikokrat ste že v življenju dobili cepivo, serum in podobno. Ali se sploh zavedate, kaj so te stvari? Prepričana sem, da zagotovo niste čutili nikakršnega odpora. Zakaj takšen gnus in odpor do nečesa, kar je del vas, kar prihaja iz globine vaše notranjosti, kar je del vaše krvi in kar je vaša naravna zaščita proti uničenju. Saj to niso mrtve ali delno žive bakterije in virusi, ki jih dobite v obliki cepiva ali seruma. Te stvari bi vam morale biti bolj odvratne od vašega lastnega dela krvi.

Upam, da sem vsaj deloma uspela odpraviti odpor do vaše lastne tekočine iz lastnega izvora in da boste knjigo Amaroli prebrali z vsem spoštovanjem in manjšim odporom do same metode, knjige in do samega sebe. Kajti mislim, da amaroli, ki je darilo našega kreatorja, to zasluži. Tudi vi zaslužite večje spoštovanje in manj odpora do samega sebe in prakticiranja amarolija. V resnici imate namreč odpor do samega sebe, kajti urin je del vas, vaš prijatelj, zaveznik in zaščitnik.

Če ste se po branju knjige Amaroli odločili, da začnete s prakso, morate pozorno prebrati poglavje z navodili o uporabi amarolija, s predpisi itd. Pri prakticiranju je nujno potrebno spoštovanje določenih pravil in nasvetov. Sicer lahko nastopijo težke poškodbe in posledice. Zelo važno je spoštovati predpise in pravila o prehrajevanju in življenjskih navadah. Od tega je odvisna učinkovitost amarolija.

Amaroli se uporablja tako zunanje kot tudi notranje. Zunanje se uporablja urin za masažo telesa proti bolečinam, za žvrkljanje, za grgranje, za masažo lasišča in las, kot šampon, kot tonik za obraz. Pijete ga 3 krat na dan in se enkrat na teden 24 ur postite ob vodi in amaroliju. Zdravi ste, veseli in polni energije.

Nadvse želim, da nikdar ne pozabite, da narava že ve, kako mora poskrbeti zase. Od nje se moramo še veliko naučiti. Za vzdrževanje ravnovesja si je narava izmislila naravne, ekonomične in ekološko popolne metode, ki se imenujejo ponovno kroženje (recycling), pri čemer ni ničesar odpadnega in se ničesar ne zavrže. Po uporabi gre vse spet v novi ciklus. Kot je tudi naše življenje v stalnem in neskončnem kroženju.

Iz svojih izkušenj vem, da vsi tisti, ki danes prakticirajo amaroli pod mojim nadzorom, nikdar niso imeli kakšnih škodljivih ali stranskih učinkov. Študentom yoge, ki prakticirajo yogo v Tara Yoga Centru, vedno predlagam in svetujem, naj začnejo s prakticiranjem amarolija. Zanesljivo vem, da nihče od tistih, ki so zares začeli z redno uporabo amarolija, ni doživel nikakršnih škodljivih učinkov. Vsi so zadovoljni in veseli. Med njimi so bili tudi bolniki s čirom na želodcu, alergijo, astmo, sladkorno boleznijo, raznimi bolečinskimi boleznimi, težavami s kožo itd. Študenti, ki so začeli s preventivno prakso amarolija, pa so začeli opazno višati raven svoje energije. Krepiti sta se začela tudi njihova obrambna moč in imunski proces.

Pri prakticiranju amarolija je treba paziti na naslednje. Alopatska ali sodobna medicinska zdravila so narejena iz sintetičnih, hormonskih, kemičnih ali drugih snovi, zato se jih ne sme uporabljati. To pomeni, da se skupaj z amarolijem ne sme uporabljati drugih zdravil. Če pa so druga zdravila vendarle nujno potrebna, jih je treba zamenjati z naravnimi oziroma rastlinskimi zdravili. Vse, kar vam kot zdravilo predlaga vaš zdravnik, lahko najdete v obliki naravnih zeliščnih zdravil. Lahko se uporablja dodatne zeliščne vitamine, minerale ali aminokislinske preparate. Osnovno je to, da mora biti vse naravno in zeliščno.

V določenih primerih morate zelo nujno uporabljati zdravila, ki vam jih je prepisal zdravnik. To je na primer takrat, ko je bolnik pod kemoterapijo ali pa ima terapijo z obsevanjem. V takšnih primerih se amaroli uporablja po principu isopatije ali homeopatije. Predlaga se in pripravi homeopatsko tinkturo urina, ki je star in razredčen v zelo natančno določeni koncentraciji. Koncentracijo oziroma odstotek razredčenja določi vaš urinoterapevt. To pa zavisi od vrste in teže bolezni ter od doze in vrste terapije, ki jo prejema bolnik. Druga metoda je tudi neposredna uporaba nekaj kapljic urina pod jezikom. To imenujemo princip isopatije.

Vsem, ki se boste odločili prakticirati amaroli, da bi ozdraveli, predlagam, da se pred prakso posvetujete z urinoterapevtom. Mislim, da bo tudi tistim, ki nameravate prakticirati amaroli zaradi preventive ali zaradi uspeha v meditaciji, pomagalo posvetovanje, da premagate svoje predsodke ali ovire na tej poti.

Želim vam veliko uspeha pri branju in prakticiranju Amarolija. Na zdravje!

Hari Om Tat Sat

Swami Vishwashakti Saraswati