Joga je proces upravljanja. Upravljanje stanj telesa, uma, čustev in duha, nič več kot to. V trenutku, ko smo sposobni upravljati te različne razsežnosti svoje osebnosti, obvladamo jogo, in ta proces upravljanja se začne s telesom.

Telo ima določene omejitve, ki jih izkusimo v obliki togosti ali bolečine, in jih je treba upravljati. Dober primer tega procesa upravljanja najdemo v Joga Sutrah modreca Patanjalija, kjer opredeljuje asane kot drže, v katerih smo stabilni, udobno in pomirjeni s seboj. To je končna opredelitev asane, a da bi prišli do te stopnje, ko smo v drži pomirjeni, udobno in stabilni, moramo skozi proces vadbe. Proces vadbe je učenje, kako upravljati različna stanja v telesu.

Enako je z upravljanjem uma. Idealno stanje uma je enotočkovno, nerazpršeno, brez motenj in z osredotočeno močjo volje. Ne gre za moč volje v negativnem smislu, ki bi lahko bila trdosrčnost, kot “Kaj rečem, je edino prav in v nič drugega ne verjamem.” Ne, to ni to. Popolnoma osredotočen um je, ko sposobnosti uma postanejo laserski žarek, ki lahko reže skozi jeklo ali opravi zahtevno operacijo človeškega očesa brez poškodbe drugih tkiv. Brušenje duševnih sposobnosti bi moralo biti tako natančno, da delujejo le tam, kamor so usmerjene.

Da bi prišli do te stopnje, je potreben proces vaj in truda, ki je v jogi uresničljiv skozi prakse pratjahare, kot so joga nidra in antar mouna. To vodi k enotočkovni osredotočenosti in razcvetu predanosti, delovanja in modrosti.

Swami Niranjanananda Saraswati

Cilj joge ni samadhi ali samouresničitev. Namen življenja je uravnoteženost, skladnost, in skoznjo postanemo polna človeška bitja. Ko nismo uravnoteženi, se le odzivamo, in ko se odzivamo, je to le živalsko obnašanje.

Zapomnimo si, da nam lahko življenje nudi veliko večje bogastvo, kot ga imamo sedaj. Človeško bogastvo ni dobro stanje na bančnem računu, finančna varnost ali lastnina. Človeško bogastvo je, da živimo v miru s seboj in v skladju s svetom. Na začetku nas joga uči, kako upravljati um. Začne se s prvim verzom Patanjalijevih Joga Suter: “Zdaj, joga je disciplina”. Skozi disciplino, zavedanje, priznavanje in razumevanje sebe lahko upravljamo, usmerjamo in uravnotežimo svoj um. Prebudimo lahko speči potencial uma.

Swami Niranjanananda Saraswati

Notranji guru je prebujenje gurujeve sile v življenju, telesu in osebnosti učenca. To je cvetenje gurujeve energije, ki se manifestira znotraj.

Beseda “guru” pomeni tistega, ki odpravlja temo. To je lahko oseba, lahko je tudi koncept ali misel, lahko je karkoli. Notranji guru je nekaj, kar nam pomaga premagovati omejitve svojega značaja, ter ustvarjati širšo sliko glede sebe in vesolja.

Kako lahko nekdo razvije odnos z gurujem? Obstajata dva načina.

Prvič, če o guruju razmišljamo kot o osebi, s telesom, umom, videzom, obliko in imenom, potem s posnemanjem gurujevega življenja in naukov razvijamo odnos z gurujem.

Drugič, če se istovetimo s transcendentalnim vidikom guruja, potem odnos razvijamo z dojemanjem duhovnih kvalitet in narave znotraj sebe. Zato velja, da je guru znotraj. Zunanja oseba postane pobudnik za notranjo izkušnjo guruja.

Swami Niranjanananda Saraswati

Takojšnjo umiritev nemirnega uma lahko dosežemo s praksami pranajame, ki so zelo koristne in priporočljive. Ni pa potrebe, če nam um dela težave sredi trgovine, da se prav tam usedemo na tla in začnemo z zapiranjem nosnic.

Uporabimo psihično pranajamo, predstavljajmo si, opazujmo dih in se zavedajmo pretoka zraka skozi eno nosnico noter in drugo ven. Še oči ni treba zapreti. Za vadbo Bhramari pranajame si ni treba mašiti ušes, začnimo le mrmrati, kot bi si mrmrali melodijo – mmmmmmm.

To bo zelo pomagalo, da v trenutku prekinemo s stanjem nemira in tesnobe. Če pa stanje še vztraja, si seveda lahko doma pomagamo k sprostitvi še z vajami joga nidre, antar moune in meditacije z mantro. Pomagajo nam lahko tudi vse vaje za koncentracijo in pratjaharo.

Swami Niranjanananda Saraswati

Ljudje pogosto sprašujejo, kako naj vzdržujejo rednost pri svoji praksi mantra jape. Obstajata dva vidika mantre. Prvi vidik je sadhana, drugi pa je pomnjenje.

Do danes ste razmišljali o svoji mantri le kot sadhani; ko se usedete, držite svojo malo, delate eno malo, dve mali, tri male, kakor koli je predpisano, in ste postali obsedeni z obredom. Sadhana postane obred.

Vsako jutro vstanete razmišljajoč “To je tisto, kar počnem”, vsako noč, preden greste spat “To je tisto, kar počnem”, vsak dan podnevi “To je tisto, kar počnem”. Vse je postalo obred, celo mantra japa je postala obred. Ko sadhana postane obred, nastopijo časi, ko se um odmakne od nje. Zato sta bili v jogi podani dve ideji: sadhana in pomnjenje.

Dana vam je mantra in rečeno vam je bilo, da naj vsak dan naredite eno malo, dve mali, tri male, pet mal. Rečeno vam je bilo, da naj določite prostor, čas, lokacijo ter delate svojo sadhano. Vi torej to počnete. Nato pridejo časi, ko zaradi okoliščin, dela ali drugih obveznosti izpustite svojo sadhano, obred. En dan, dva, tri, štiri dni, en mesec, šest mesecev, eno leto. Včasih se vrnete, ko imate čas in se spomnite “Oh! Cele mesece nisem izvajal svoje sadhane.” Če ne razmišljate nič drugega kot o sadhani, obredu, se um zaradi okoliščin lahko odmakne.

Ko pa razmišljate o mantri kot pomnenju in ne ne kot sadhani, tedaj lahko, celo ko hodite, ponovite mantro z vsakim korakom; pet minut, sedem minut, petnajst minut, dvajset minut. Če hodite, ponavljajte svojo mantro in bili boste presenečeni, ker delate pet mal, med hojo, ne da bi se zavedali, da ste naredili pet mal. Z vsakim korakom eno mantro, z vsakimi stotimi koraki sto manter, s petsto koraki petsto manter, s tisoč koraki tisoč manter.

Na ta način dejansko naredite več mantra jape, kot bi jo delali kot svojo sadhano.

V sadhani delate dve mali, počutite se prisiljene in hočete končati hitro. Svoje kroglice premikate hitro, brez osredotočenja ali pozornosti. Da dokončate dve mali, vam vzame deset minut, vi pa poskušate končati v petih. Vaša sadhana torej ni iskrena. Vaš trud ni iskren. Prakso poskušate izvajati hitro, da se lahko osvobodite svoje obveznosti.

Če hodite in naredite petsto korakov, lahko pri eni hoji naredite petsto ponovitev mantre.

To je poznano kot pomnjenje, ki je spontano, preprosto in ne vključuje nobenega napora ali obveznosti. To je naravno. Če to naredite kot pomnjenje, vsak dan prinese novo priložnost, da znova začnete svojo sankalpo z rednostjo pri mantra japi.

Swami Niranjanananda Saraswati

“Avahan” se splošno prevaja kot “prošnja”. Toda, kaj je prošnja in kakšno vlogo imate pri tej prošnji? Prošnja ni zgolj molitev, ki jo ponavljate v svojem umu z zaprtimi očmi in intenzivnostjo srca. Prošnja pomeni osredotočanje moči volje, da dosežete kakovostno in pozitivno spremembo. Prosimo lahko kozmične energije in tudi pozitivne energije, ki obstajajo v nas. Prav tako, kot so v vesolju pozitivne in negativne energije, vroče in hladno, tema in svetloba, plus in minus, ida in pingala, jin in jang, so na enak način, celo v naši naravi, pozitivni in negativni izrazi. Pozitivni izrazi se hranijo s pozitivnimi elementi, negativni izrazi pa se hranijo z negativnimi elementi, in premagovanje negativnih predstavlja zmago nad demonskimi odnosi v življenju.

V družbi je vedno obstajala borba med dobrim in slabim, in velikokrat zmaga zlo. Vendar pa obstaja orožje, ki ga dobro ima, zlo pa ga nima, in ki na koncu pomaga k zmagi. To orožje je poznano kot upanje. Ko se upanje strdi, zavzame obliko in formo, da vaš um, vaš namen, vaša volja in vaša shakti ali energija pridejo skupaj. To je sankalpa shakti ali energija odločitve. Hranjenje odločitvene energije, moči volje je upanje. Odločitvena energija, ko je osredotočena, se lahko materializira in postane vidna, spremeni negativno v pozitivno, potrto stanje uma v srečno stanje, egoistično naravo v nesebično naravo. To je priklic sreče, odnosa, razpoloženja, narave in energije, ki je pozitivna.

Ko se odločitev osredotoči na določeno idejo, postane stvarna. To je kot izdelovanje posode. Najprej naredimo posodo v umu, nato vstopi telo, da posodo naredi fizično glede na tisto, ki je vizualizirana v umu. Načrt je ustvarjen v umu, izvedba je izršena z rokami. Izvedba je v skladu z načrtom. Če je v načrtu, da je treba narediti lep sestav, bo izvedba naredila lep sestav v življenju. Če je v načrtu, da je treba narediti spačen sestav, vas bo izvedba naredila v spačeno osebnost.

Priklic torej pomeni osredotočenje namena in volje, osredotočenje upanja, da ustvarimo pozitivno in kakovostno spremembo življenja. Povezovanje s pozitivnim mora biti namen življenja. Zato se moramo potruditi, da premagamo negativna, omejujoča in uničevalna nagnjenja skozi prošnjo, skozi priklic in se spet povežemo s čistostjo jaza, s srečo.

Veste, kako lahko naredite spremembo v življenju nekoga? Poskusite s preprostim dejanjem. Ko zjutraj hodite po cesti v prodajalno ali službo, poglejte tujca, mu naklonite velik nasmeh in nadaljujte s hojo. Ves dan bo tista oseba razmišljala “Kdo je tisti človek, ki se mi je nasmehnil zjutraj? Ali bom tega čolveka spet videl?” Tisti preprosti nasmeh bo spremenil razmišljanje tujca za ves dan. To bo povezal s srečo, počutil se bo srečnega, da “se mi je nekdo nasmehnil”. Na ta način lahko prikličete srečo s preprostim dejanjem in naredite spremembo v svetu.

Swami Niranjanananda Saraswati

Ob priložnosti drugega Mednarodnega dneva joge izrekamo svoje dobre želje vsem, ki so jih navdihnili tradicija in učenja joge. To je dan za počastitev starodavne znanosti o jogi, znanosti transformacije in duhovnega razvoja, ki so ju skozi stoletja starodavni modreci in vidci predajali človeštvu – našo pravo duhovno dediščino.

Uresničena vizija
Mednarodni dan joge predstavlja mednarodno priznanje, da ga je joga dobila kot holistični pristop k fizičnemu dobremu počutju, mentalnemu miru in čustvenem ravnovesju. Po vsej zemeljski obli so milijoni ljudi prevzeli jogo, da dosežejo zdravje in harmonijo ter raziščejo svoj notranji potencial. Sprejetje Mednarodnega dneva joge, z rekordnim soglasjem na glasovanju na Generalni skupščini Združenih narodov, je bil za Indijo zgodovinski dogodek. Odprtost in zanos, s katerima je svetovna skupnost sprejela jogo, in kolektivna dobra volja, ki jo je joga navdihnila, je stvar velike sreče in veselja, ki si ju lahko delijo vsi.

To je dan posebnega pomena za tradicijo Satyananda joge, ker zaznamuje izpolnitev vakye, vizije in prerokbe Swamija Satyanande Saraswatija, ko je leta 1963 napovedal: »Joga se bo pojavila kot mogočna svetovna kultura in sprememba poteka svetovnih dogodkov.«

Prvi IDY v Mungeru, »mestu joge«
Na prvem Mednarodnem dnevu joge, ki smo ga praznovali 21. junija 2015, so tisoči navdušeno zapustili domove in se zbrali na pomembnih lokacijah po vsem svetu, da izrazijo svojo solidarnost do joge. Istočasno je bilo v majhnem mestu Munger, ki ga je nekdanji predsednik Indije, Dr. APJ Abdul Kalam, proglasil za »mesto joge«, jogijsko drevo v polnem razcvetu – kar doma.

V tej spodbudi je sodelovalo 20.000 ljudi. Na stoosmih določenih lokacijah in na več kot 2.000 drugih domovih, kot tudi na BSY univerzitetnem zemljišču je bil na ta dan izveden jogijski program, ki ga je zasnovala Biharska šola joge. Nenavaden vidik teh programov je bil, da so jogijski učitelji vključili petnajstletne otroke, ponosne člane Bal Yoga Mitra Mandale, kot tudi šestnajstletne do petindvajsetletne mladeniče Yova Yoga Mitra Mandale, poleg članov drugih Yoga Mitra Mandal.

Skozi to spodbudo so bili vaditelji navdihnjeni, da upoštevajo preprostost in uporabnost joge in da redno vzdržujejo prakse. To je bila spodbuda, da vsak dan svojega življenja naredijo za jogijski dan in da vidijo svoje vsakdanje okolje z jogijskega vidika.

Cilj Mednarodnega dneva joge
Ko vstopamo v drugi Mednarodni dan joge, se moramo vprašati, kaj naj bi bilo žarišče, da počastimo dediščino joge in imamo od nje korist.

Da se povežemo s pravim namenom te starodavne duhovne znanosti, mora cilj biti navdihniti ljudi, da joge ne sprejmejo kot fizično kulturo, temveč kot življenjski slog. Šele, ko joga postane življenjski slog, nastane povečanje fizičnega zdravja in vitalnosti, razvoj mentalne jasnosti in notranje ustvarjalnosti ter izkušnja miru in izpolnitve iz življenja.

Jogijski življenjski slog je zasnovan na učenjih in modrosti joge. Njegova zasnova vsebuje navodila za prakse, zavedanje, odnos, dejanje in razlikovanje. Zavedanje je sposobnost opazovanja in razumevanja okolja, okoliščin, situacij ter dogodkov, ki vplivajo na nas. Odnos vključuje razvijanje pozitivnega in ustvarjalnega pogleda na življenje ter sposobnost spremembe negativnih vplivov v pozitivne navdihe, da se izboljšamo in opogumimo tudi druge, da se izboljšajo. Dejanje vključuje razumevanje tega, kako delujemo, razmišljamo in medsebojno delujemo v svetu, čemur naj pomaga viveka ali razločevanje: razlikovanje med pravičnostjo in nepravičnostjo, pravilnim in nepravilnim, primernim in neprimernim ter neomejenim in omejenim.

Zato naj na Mednarodni dan joge vsak jogijski vaditelj in učenec sprejme sankalpo ali sklep, da bo v svojo vsakodnevno rutino vključil jogijske komponente in živel po jogijskih principih, da bo tako v človeštvo vpeljal bolj zdravo, svetlejšo in mirnejšo prihodnost.

Vaš program za Mednarodni dan joge

Živeti jogo
Da joga postane življenjski slog, ni dovolj, da izvajate jogijske prakse. Človek se mora zavestno potruditi, da se vsak trenutek poveže s pozitivnimi lastnostmi in to pozitivnost mora žarčiti tudi navzven. To je mogoče, če sledi trditvi jogijev in modrecev: začnite svoje jogijsko potovanje z negovanjem yame in niyame, pozitivnimi lastnostmi življenja.

Obseg yama in niyame je obsežen in jogijske literature vsebujejo veliko število teh lastnosti, zasnovanih na zahtevah časa in prostora. Za ta Mednarodni dan joge je BSY izbrala po yamo in niyamo, podani v Hatha Ratnavali. Ti sta:
• Yama: Manahprasad ali sreča
• Niyama: Namaskara ali pozdravljanje drugih z bhavo.

Zavesten in iskren trud, da to prakticiramo, bo preoblikoval naš lastni um in tudi okolje okrog nas.

Za podporo Mednarodnemu dnevu joge in naporu nacionalnih in mednarodnih skupnosti za pospeševanje joge Biharska šola joge usmerja otroške, mladeniške, ženske in druge povezane Yoga Mitra Mandale, da vodijo jogijske šolske ure specifičnih praks od določenem času 21. junija. Te prakse so bile specialno izbrane, da pospešijo in stopnjujejo vsesplošno zdravje in dobro počutje. Ideja je tudi, da pridemo skupaj kot družina ali skupnost v duhu joge.

Med 6:00 in 7.30 se bodo ljudje zbrali na hišnih terasah, verandah, dvoriščih in drugi odprtih prostorih svojih domov in družbenih centrov ter izvajali naslednje prakse:

  1. Shavasana*
  2. Kaya sthairyam
  3. Shanti mantre**:
    Om saha naavavatu.
    Saha nau bhunaktu.
    Saha veeryam karavaavahai.
    Tejasvinaavadheetamastu
    maa vidvishaavahai.
    Om shantih, shantih, shantih.
  4. Tadasana (10 rund)
  5. Tiryak tadasana (10 rund)
  6. Kati chakrasana (10 rund)
  7. Shavasana*
  8. Surya namaskara (5 rund)
  9. Shavasana*
  10. Nadi shodhana pranayama (10 rund)
  11. Bhramari pranayama (10 krat)
  12. Shavasana
  13. Antar trataka (z zaprtimi očmi, notranjim strmenjem v podobo plamena v centru med obrvema) (5 minut)
  14. Yama in niyama meditacija (10 minut):
    O vsaki od njiju pet minut premišljajte in razvijajte yamo manahprasada ali sreče in niyamo namaskare ali pozdravljanja drugih z bhavo.
    Manahprasad: Preglejte aktivnosti preteklega tedna, da ugotovite situacijo, ko ste bili nesrečni. Opazujte reakcijo, ki jo je ta situacija povzročila v vas. Ugotovite negativno lastnost, ki jo je odsevala v vas. Nato se osredotočite na nasprotno pozitivno in izpolnjeno. (Na primer: če ste bili nesrečni zaradi izkustva zamere, se nato osredotočite in okrepite nasprotno lastnost zadovoljstva in ponovno obiščite situacijo iz prostora globokega zadovoljstva, da premagate nesrečnost.)
    Namaskara: Preglejte teden, da ugotovite, kako pogosto ste pozdravili ljudi in kolikokrat ne. Ugotovite tudi, kdaj je bil pozdrav bolj družaben in kdaj ste pozdravili z občutkom, bhavo. Naredite sklep, da boste vse pozdravili z bhavo pozdrava boginje v njih.
  15. Petje jogijske molitve**:
    Asatomaa sad gamaya. Tamasomaajyotirgamaya.
    Mrityormaaamritamgamaya.
    Sarveshaamsvastirbhvatu. Sarveshaamshantirbhavatu.
    Sarveshaampoornambhavatu. Sarveshaammangalambhavatu.
    Lokasamastaasukhinobhavantu.
    Om shantih, shantih, shantih
    Vodi me od neresničega k resničnemu, iz teme v svetlobo, iz smrtnosti, uničenja in transformacije v stabilnost, nepretrganost in večnost. Naj bo obilje dobrote, miru, polnosti in ugodnega okolja vsepovsod. Naj bodo vsa bitja zadovoljna in srečna.

Ta končna molitev je sklep in vsebuje bistvo jogijskega učenja. Predstavlja osebni cilj, da dosežemo harmonijo, ravnovesje v našem življenju in družbeni cilj, da sežemo po vseh z željo za njihovo dobro počutje.

 

* Shavasano lahko prakticirate glede na potrebo skupine.
** Tistim, ki se pri mantri počutite neudobno, je ni treba peti. Lahko mirno sedite in se osredotočite na vsesplošno dobro počutje skozi jogo.

Vsem jogijskim aspirantom svetujemo, da zgornje prakse izvajajo eno leto in na naslednji Jogijski dan razmislijo o svojih uspehih in spremembah v kakovosti življenja. Upamo, in molimo, da bo navdih in duh joge ostal z vami in da boste sposobni pomagati drugim na poti joge in jogijskega življenja.

Hari Om Tat Sat

Psihologija opredeljuje mentalno bolezen kot spremenjeno stanje uma, v katerem se ideja in zasnova resničnosti spremenita v nekaj drugega. Shizofrenija in fobije postopno postajajo del mentalnih bolezni, s katerimi se ljudje srečujejo v svojem življenju.
V jogi pojem mentalne bolezni ni nov. Je tako star kot znanje o fizični bolezni. V Ramacharita manas so bile mentalne bolezni opredeljene kot mano rog. Obstaja šest virov mano roga, mentalnih bolezni: kama, krodha, lobha, moha, mada, matsarya – strast, jeza, pohlep, zaslepljenost, aroganca in nevoščjivost. To so vzroki popačenega mentalnega obnašanja, ki se izražajo v obliki mentalne bolezni.

Imena ne seme
Za obvladovanje šest stresorjev je vprežena celotna jogijska disciplina. Pravimo jim stresorji, ker iz njih pride do stresov. Celoten sistem joge, pratyahare, dharane in dhyane so sistemi, ki jih vprežemo, da harmoniziramo negativne konice šestih stanj v umu. Ko človek obvlada negativne konice šestih stanj, je osvobojen mentalnih bolezni, vendar pa se bo moral, dokler ne bo sposoben obvladati uma, soočiti s svojimi mentalnimi težavami.
Joga je bila jasna. Kakršno koli ime je dano blaznosti, psihotičnemu obnašanju, shizofreniji, depresiji ali bipolarni motnji, človek zgolj ustvari ime, da razume obstoječe stanje. Ta imena ne pomenijo ničesar, kajti vzroki pomenijo več, ker se od tod dvigne vse, zato je treba šest semen obvadovati pravilno.
Ko človek enkrat obvlada šest stanj, je osvobojen samo-ustvarjenih težav. Večina težav, s katerimi se sooča sodobni človek, je zasnovanih na njihovi zaznavi in ravni razumevanja. Ljudje morajo poznati svoj um, se sporazumevati s svojim umom in nehati s projiciranjem svojega uma na druge ljudi.

Negovanje nasprotne misli
Eno glavnih učenj našega paramguruja, Sri Swamija Sivanande, je bilo negovanje pratipakasha bhavane. To ni bila praksa mantre ali meditacije, asane in pranayame, ki jo je zagovarjal. Zagovarjal je prakso pratipaksha bhavana. To je pozitivna povezava uma, v kateri se človek odveže od svoje tamasične narave in se poveže s pozitivno naravo.
Za Swamija Sivanando je učenje joge nepomembno in je praksa joge nepomembna. Zanj je primarnega pomena biti pošten človek, da dela dobre stvari, razmišlja o pravih stvareh. To je kakovost, ki jo je treba razviti z razumevanjem ideje pratipaksha bhavane.
Na primer, ne obstaja ohlapen in nezanesljiv govor. Če je govor ohlapen, tedaj ni sanyama, ni omejevanja, ni skrunitve joge. Če obstaja sanyam, je človek povezan s pozitivnim izrazom, pozitivnim obnašanjem, pozitivnim razmišljanem. Takrat celo jeza postane pozitivna. Strast in poželenje lahko postaneta pozitivna, pod pogojem, da je človek povezan s satvičnim vidikom sebe in ne z negativnim in škodljivim.
Kar izražate v svojem govoru, svojem obnašanju, kako skrivate stvari in prikazujete svojo stran, ki ni prava, je hinavščina. Zgolj govorjenje o pomenu in definiciji šestih prijateljev, šestih semen, vam ne bo na noben način pomagalo. Povezovanje s sijajno, satvično naravo vam bo pomagalo, kajti pomagalo vam bo spremeniti in preoblikovati izraz vaše misli in dejanj.
Pratipaksha bhavana vodi v sadvichar, sadvyavahar in satkarmo. To je cilj obdelovanja nasprotne misli. Ta vas vodi v razvoj pravilnega razmišljanja, sadvichar, pravilnega obnašanja, sadvyavahar in pravilnega dejanja, satkarmo. Zato morata biti vaše prizedevanje in cilj premagati nižje vrittije in nagnjenja uma.

Swami Niranjanananda Saraswati

Kdo kontrolira koga? Vi pravite »Hočem kontrolirati svoj um«. Ste drugačni od svojega uma? Kdo poskuša kontrolirati um? Ali pa en vidik uma pravi »Moram kontrolirati drugi vidik moje dinamične narave?« Če rečete »Hočem kontrolirati um«, je to nepravilno in napačno. Um ne more kontrolirati samega sebe. Celotna ideja o kontroliranju je nepravilna.

Opazovanje proti nadzoru
Joga ne govori o nadzoru, temveč o tem, da postanemo opazovalec, o drashti. Med kontrolo in drashto obstaja velika razlika. V jogi uporaba besede ‘kontrola’ ne obstaja. Besedo ‘opazovalec’ se uporablja v Yoga sutrah sage Patanjalija (1:3):

Takrat je videc vzpostavljen (prebiva) v svoji lastni naravi.

Če ste opazovalec, ste preprosto priča vsake igre, ki se dogaja okrog vas. Ko vidite igro otrok, sedite na svojem stolu in opazujete igro otrok. Otrok ne kontrolirate. Otroke preprosto opazujete. Če hočete otroke kontrolirati, morate prenehati z opazovanjem in se začeti vpletati z njimi.
Obstaja vpletenost ali pa obstaja opazovanje. Z vpletenostjo poskušate kontrolirati in to se ne bo zgodilo. Z opazovanjem se lahko ločite od okolja in to je možno. Ne obstaja nobena kontrola, obstaja le opazovanje in uporaba modrosti z opazovanjem.
Kako lahko um kontrolira samega sebe? To je, kot da rečete »Kontroliral bom sebe«. Kdaj se kontrolirate? Se kontrolirate, ko hodite? Se kontrolirate, ko jeste? Se kontrolirate, ko pijete? Kdaj se lahko kontrolirate?

Ekstremno in normalno obnašanje
Obstaja nepravilna ideja, ki postane resničnost, ko ste v ekstremnih obnašanjih. Če ste jezni, lahko nekdo reče »Kontrolirajte se«, misleč na ekstremno obnašanje jeze. Če ste živčni, vam lahko nekdo reče »Kontrolirajte se«. Torej, kontrola je za ekstremno obnašanje.
Kontrola je za ekstremno obnašanje; opazovanje in prilagajanje sta za normalno obnašanje. Um lahko kontrolirate v normalnem obnašanju in ne morete opazovati uma v ekstremnem obnašanju. Vloga se mora spremeniti.
Torej, izvajajte svojo preprosto jogo opazovanja, osredotočanja in meditacije; to zadošča. Počasni in stalni zmaga na tekmi.

Swami Niranjanananda Saraswati

Kaj mislite, ko rečete ‘preprosto življenje’? Namesto da imate hrano s petimi zvezdicami, imate suh roti in lečo. Kako opredeljujete preprosto življenje? Različni ljudje imajo o tem svoje mnenje. Moje opazovanje in izkušnja raznih učiteljev in mojstrov, ki so se prebijali skozi življenje, da pridejo v stanje realizacije, sta prinesla presenetljiv odgovor, da življenje ni zapleteno. Preprosto življenje pomeni nekomplicirano življenje, ne zanikanja, ne odklanjanja, ne spremembe misli, ne spremembe ideje, ne spremembe ničesar.
Tudi duhovno življenje in duhovno iskustvo vodita v preseganje kompleksne narave uma in povezavo v preprost, neomadeževan izraz duha. Obstajata dve besedi: preprosto življenje pomeni nekomplicirano življenje. Kaj naredi življenje komplicirano? Pričakovanja, želje, ambicije, navezanosti, nezrelost uma, nezrelost razuma in nezrelost čustev.
Potraten, raztresen, moten um je kompliciran um, ki vodi komplicirano življenje. Ko se zapletenost uma umakne, postane življenje lažje in temu pravimo preprosto življenje.
V duhovnosti se dogaja enako. Ko greste onkraj grobe narave uma, onkraj ukvarjanja s pomanjkanjem in negovanja moči, opazujete in se ukvarjate s svojim umom. To je proces osebnega opazovanja in težnja po spremembi.
Ta proces samozavedanja je duhoven. V tem procesu samozavedanja, ki ga doživljamo v raja yogi, skozi pratyaharo, dharano, dhyano, napravimo svoje življenje preprosto in naše duhovno zavedanje se razvija naprej.
Narediti življenje nekomplicirano prinese preprosto življenje. Dati jasen fokus in smer umu, da se razvije, nastaja in raste, pa je duhovno izkustvo. Oba gresta skupaj in sta zato med seboj soznačna. Nihče ne more imeti duhovnega izkustva brez preprostega življenja in ne more živeti preprosto brez duhovnega izkustva.
Nekdo je nekoč vprašal Buddho »Kako človek ve, da napreduje v duhovnem življenju?« On pa je rekel »Simptom tega procesa je, da bodo vaše želje in tratenja uma postale manjše. Želje, ki vas povezujejo s svetom in lov na privid sreče se bodo zmanjšale. Ko bodo želje postale manjše, bosta človekova vpletenost in sodelovanje s svetom tekla v naravnem toku. Ko človekovo življenje teče v naravnem toku, obstajajo jasnost, smer in fokus, v vaše življenje vstopi mir. Življenje postane prerosto in razvije se duhovno zavedanje.« Ta odgovor ni zgolj Buddhov. To je odgovor, vsebovan v vseh duhovnih tradicijah.

Swami Niranjanananda Saraswati

Znanost o jogi bomo začeli pisati prav od začetka, da ne bo nobenega nesporazuma ali napačne predstave o tej veliki in življenje ohranjujoči znanosti, ki so jo rishiji preteklosti odkrili v tihih praksah.
Sklicevanje na besedo ‘joga’ se je najprej pojavilo v najstarejši knjigi Rig Veda, v kateri je rečeno, da je Bhrahma, kozmični kreator, pridigal o jogi Hiranyagarbhi, zlati maternici. V hindujski mitologiji Brahma, kreator, predstavlja ustvarjalnost v posamezniku in ustvarjalno moč v vesolju. V vsakem bitju obstaja kozmična umetnost ustvarjalnosti in ta kozmična umetnost ustvarjalnosti je mitoliški Brahma iz Ved, ki je ljudem pridigal o jogi.
Rishiji in modreci so preizkusili to znanost in so v meditaciji imeli izkustvo svetlobe ali podzavednega. Ta izkustva so jih vodila v odkritje vsega, kar so zmogli odkriti o jogi. Prav od obdobja Rig Vede so neutrudno raziskovali mistične, skrivnostne, velike skrivnosti in čuda, ki so se prikazale v človekovem podzavestnem in nadzavestnem umu.
Nato so prišle Upanishade, ki so poskušale opredeliti jogo in končno je rishi Patanjali to znanost združil v svojih sutrah o jogi. Danes ti jogijski aforizmi (kratki duhoviti izreki) prihajajo k nam v sanskrtu s komentarji v različnih jezikih. Na začetku Yoga Suter nam Patanjali podaja definicijo joge, da je to popoln nadzor nad vzorci zavesti. Če torej sledimo Patanjaliju, lahko rečemo, da je joga metoda, s katero imamo absolutno znanje o stanjih zavesti, vseh vzorcev zavesti.

Opredelitev joge
Individualno zavedanje v nas deluje v različnih stanjih spanca, dremeža in izkustva, nad katerimi nimamo osebnega nadzora. Tako za človeka ni mogoče, da bi vpregel te velike energije, ki jih ima v sebi. Videti je, da ima vsako človeško bitje, vsak posameznik veliko moč, ima veliko znanje, ima veliko izkustvo in veliko razumevanje, ki je del njegove osebnosti. Pretehtajte, kako je človek z zavestnim umom, z zavestnim zavedanjem, ki ga je obvladal, spoznal veliko čudežev in naredil veliko odkritij. Če pa bi lahko obvladal podzavestne sile, koli več bi bil sposoben doseči.
Jogo lahko opredelimo kot metodo, s katero lahko vzdržujemo individualno zavest celo v nezavednem stanju. Razvoj tega zavedanja izvedemo skozi meditacijo in prakse moči volje. Joga je metoda videnja podzavednega in nezavednega. Joga je proces znanja, zavedanja, razumevanja, opazovanja in izpolnitve našega izkustva. Tako opredeljujemo jogo. Prva definicija je, da je joga umetnost, s katero smo dosegli obvladovanje vseh vzorcev zavedanja. Druga definicija joge je, da je joga umetnost, s katero smo postali opazovalci vseh izkustev zavedanja. Tretja definicija joge je, da je to proces odhipnotoziranja vseh stopenj zavesti.
Joga je znanost o zavesti. Joga je znanost o osebnosti in znanost o ustvarjalnosti. Pridite na jogo in zanestljivo boste spoznali, da lahko daste več, se lahko naučite več in pridobite nekaj več.

Swami Satyananda Saraswati

Ko se ženete za zadovoljstvom, v življenju doživite neravnovesja. Zasledovanje čutnih predmetov je iskanje zadovoljstva (bhoga). To se vam dogaja vsak dan, 365 dni v letu, vse življenje. Povezovanje s čutnimi predmeti ostaja vzpostavljeno vsepovsod. Ko ta povezanost vztraja, negativni dejavniki vplivajo na psihološko telo, tako da ste podvrženi boleznim.
Življenje je polno sreče in nesreče, spremembe pa pridejo v človekovo telo z nastopom teh stanj. Kardiogram, možganski valovi in krvni tlak, se vsi spremenijo v odvisnosti od vašega stanja veselja in žalosti. Če pa prakticirate jogo, dosežete ravnovesje.
Ne morete se umakniti iz sveta čutov. Ostati morate znotraj njihovega vpliva, to je vaša prisila; proti njim se nemočni. Vsak od nas mora ostati v tem svetu sreče, nesreče, strasti, jeze, nevoščljivosti in zablode. To je narava prakriti. Smrt je resničnost in tudi življenje je resničnost. V tem času življenja je nemogoče izkusiti popolno izpolnitev. To ni narava prakriti. Če bi izkusili nič drugega kot srečo od rojstva do smrti, bi znoreli. Nesreča pride v ravnovesje iz sreče in sreča pride v ravnovesje iz nesreče. Kot dan zazori v ravnovesje iz noči in noč nastopi v ravnovesje iz dneva, na enak način potrebujete jogo, da zgladite neravnovesja, ustvarjena v telesu zaradi iskanja zadovoljstva.
V stanju te družbe, ki obstaja danes, se ves čas pritožujemo nad vsem, v časopisih, na televiziji ali v razgovorih. Nihče ni zadovoljen z vsem. Tako dojemamo življenje. Vendar pa bi vaše dojemanje življenja moralo biti takšno, da razvijete satvično stanje uma. To je nujno, ne samo za posameznika, vemveč tudi za družbo, družino in narod. Če ste s prakticiranjem joge spremenili usmerjenost svojega uma, je možno, da se bo iz notranjosti pojavil pozitivni miselni vzorec.

Swami Satyananda Saraswati

Primeren za tečajnike, ki so že končali začetni tečaj. Vsebuje asane, pranajame v kombinaciji z bandhami in mudrami, meditacije in opis jogijske filozofije in tradicije. Več

So serija naprednih praks za izkušene tečajnike. Cilj je odpravljanje blokad na ravni čaker, njihovo odpiranje ter boljše razumevanje svojega stanja in delovanja. Več