Tara Yoga Center je edini center tradicionalne joge v Sloveniji. Naša ustanoviteljica, Swami Vishwashakti Saraswati, ima za sabo že skoraj 60 let osebne prakse joge in je neposredna učenka Sw. Satyanande Saraswatija in Sw. Niranjanande Saraswatija. Vsi naši učitelji pa so dologoletni člani Centra in imajo opravljeno daleč najzahtevnejše mednarodno priznano izobraževanje za učitelje joge.
Tara Yoga Center je podružnica Biharske šole joge, ki jo je leta 1963 ustanovil Sw. Satyananda Saraswati. Ta velja za prvo jogijsko univerzo na svetu. Tako v želji nadaljevanja in širjenja tradicije sistema Satyananda Joge tako v našem centru učimo in poudarjamo celovit, tradicionalen pristop do joge in jogijskega načina življenja. Osredotočamo se na vseh 6 glavnih vej joge, ki jih je dokončno razvil Sw. Satyananda Saraswati (hatha yoga, raja yoga, kriya yoga, karma yoga, bhakti yoga in jnana yoga). Te vključujejo fizični, mentalni in duhovni aspekt posameznika in tako zajemajo njegovo celotno osebo ter mu omogočajo oblikovanje vseh vidikov življenja na način, ki vodi k osebni in duhovni rasti.
Naš cilj je učenje načinov spoznavanja in uravnovešanja vašega telesa, uma in duha ter pomoč pri vključitvi jogijske prakse v vaše vsakodnevno življenje.

Znanost o jogi bomo začeli pisati prav od začetka, da ne bo nobenega nesporazuma ali napačne predstave o tej veliki in življenje ohranjujoči znanosti, ki so jo rishiji odkrili v tihih praksah.
Sklicevanje na besedo ‘joga’ se je najprej pojavilo v obdobju Rigvede. Tu se govori o Bhrahmi, kozmičnemu kreatorju, ki v hindujski mitologiji predstavlja ustvarjalnost v posamezniku in ustvarjalno moč vesolja. Brahma, kot kozmična umetnost ustvarjalnosti, je prisoten v vsakem bitju in stvari tega sveta. V obdobju Rigvede se je tako začelo neutrudno raziskovanje in preučevanje mističnih skrivnosti jogijske znanosti. Rishiji (modreci, vidci) so slišano znanost preiskušali skozi meditacijo, v kateri so doživeli izkustvo svetlobe, ki je neposredno povezano s podzavestnim in nadzavestnim umom. Svoja izkustva so kot ustna izročila posredovali svojim učencem.

Nadaljne opredelitve joge se pojavijo v Upanishadah, ki predstavljajo konec vedskega obdobja. Malo kasneje pa se pojavi še rishi Patanjali, ki je v svojih Yoga Sutrah povezal in združil celotno jogijsko znanost ter podal prvo definicijo joge: “yoga-citta-vritti-nirodhana” ali “joga je ustavitev nihanj uma”. Joga je torej metoda popolnega obvladovanja vzorcev ali modifikacij zavesti, s pomočjo katere lahko dostopamo do absolutnega znanja.

“Joga je znanost o zavesti. Joga je znanost o osebnosti in znanost o ustvarjalnosti. Pridite na jogo in zanestljivo boste spoznali, da lahko daste več, se lahko naučite več in pridobite nekaj več.” – Swami Satyananda Saraswati

Joga je proces upravljanja in uravnovešanja telesnih, umskih in duhovnih stanj. V trenutku, ko smo sposobni popolnoma upravljati te različne razsežnosti svoje osebnosti, obvladamo jogo.
Vse se začne s telesom. Telo ima določene omejitve, ki jih izkusimo v obliki togosti ali bolečine,. V Patanjalijevih Yoga Sutrah je asana opredeljena kot: “sthiram sukham aasanam” ali “drža, ki je udobna in stabilna”. To je končna opredelitev asane, za doseg katere se moramo popolnoma predati in poglobiti v proces prakse, ki nas uči upravljanja različnih stanj telesa.

Enako je z upravljanjem uma. Idealno stanje uma je enotočkovno, nerazpršeno, brez motenj in z osredotočeno močjo volje. Tu ne gre za moč volje v negativnem smislu, ki bi lahko bila trdosrčnost, kot “Kaj rečem, je edino prav in v nič drugega ne verjamem.” Popolnoma osredotočen um je, ko sposobnosti uma postanejo kot laserski žarek, ki lahko reže skozi jeklo. Brušenje duševnih sposobnosti bi moralo biti tako natančno, da delujejo le tam, kamor so usmerjene.

“Da bi dosegli to stopnje, sta potrebna trud in vztrajnost pri celoviti praksi joge. Poleg fizičnega učenja asan, je potrebna tudi praksa pratjahare, ki zajema joga nidro (jogijski spanec) in antar mouno (notranjo tišino). Le celovita praksa in nepopustljiv trud vodtia k enotočkovni osredotočenosti in razcvetu predanosti, delovanja in modrosti.”

– Swami Niranjanananda Saraswati

Na vadbo joge pridite oblečeni v udobna oblačila, s seboj pa prinesite podlogo za jogo, manjši polšter, tanjšo deko in flaško vode.
Podloga (yoga mat) naj ne bo predebela, priporočljivo do 1cm debeline. Dobro je tudi, da vam na njej ne drsi in da je kar se da zračna.
Oblačila naj bodo udobna in ohlapna, taka da vas pri gibanju ne ovirajo ali tiščijo. Pred začetkov vadbe pa snemite kakršenkoli knakit, uro, pas ipd.
Polšter vam pomaga pri daljšem sedenju (npr. meditaciji). Sedenje na polštru dvignje zadnjico in pomaga pri bolj pokončni drži in razbremenitvi kolen.
Deka pride prav pri vaji yoga nidre. Telo se med vadbo izredno umiri, upočasni in posledično ohladi, zato je odeja zelo pripočljiva, saj pomaga pri ohranjanju telesne temperature. Dobro je da uporabljate deko iz naravnih materialov, ki delujejo kot izolacija.

Yoga ne pozna starosti! Za prakso joge niste nikoli prestari. Asane lahko prakticirajo ljudje vseh starostnih skupin, a morate pri tem svoje telo poslušati in ga ne siliti v hudo nelagodje.

Ljudje s poškodovanimi ali zlomljenimi kostmi, tisti, ki trpijo zaradi kroničnih bolezni ter bolezni, kot so čir na želodcu, tuberkuloza ali kila in tisti, ki okrevajo po operaciji, se morajo pred začetkom posvetovati z učiteljem joge ali zdravnikom.

Najboljši čas za začetek jogijske vadbe, naj bodo to asane, meditacija ali oboje, je 2-1 uro pred sončnim vzhodom. To je čas poln prane ali življenjske energije in satwa gune (miru, harmonije); v sanskrtu je to čas znan kot brahmamuhurta (“čas Brahme”), v katerem j eum najbolj umirej in tako omogoča doseg globjega meditativnega stanja. Je čas, ko vse še miruje – um, telo, duh in okolje, v katerem smo. Um je miren in brez vtisov, naše telo in metabolizem se komaj prebujata, okolje pa je čisto in tiho.

• Najbolj priporočena je jutranja praksa, saj se morajo asane izvajati na prazen želodec. Če ne gre drugače se prakse lotite najmanj 3-4 ure po obroku.
• Izpraznite tudi mehur. Izberite si čas za izvajanje asan in pred tem vselej pojdite na stranišče, a se pri tem ne naprezajte. Svoje telo boste tako postopama navadili na avtomatično praznjenje ob istem času. Poskusite se izogibati zdravilom za odvajanje.
• Pred začetkom se oprhajte s hladno vodo. Ohladitev telesa pretok krvi preusmeri proti skeletnim mišicam in bistvenim organom ter aktivira in prebudi telo, kar poveča gibljivost telesa in prisotnosti, koncentracijo uma. Po vadbi počakajte vsaj eno uro, preden se tuširate s toplo vodo, da kožo očistite znoja in toksinov

• Asan ne prakticirajte po dolgotrajnem sončenju, ker bi se sicer telo pregrelo.
  

Za vaditelje asan niso predpisana posebna prehranjelvalna pravila. Vselej pa se priporoča naravna in lahka hrana v zmernih količinah. Priporočeno je, da želodec napolnite do polovice s hrano, četrtino z vodo, preostala četrtina pa naj ostane prazna. Jejte samo toliko, da potešite lakoto, in ne toliko, da se počutite težke ali lene. Jejte, da bi živeli, in ne živite, da bi jedli.

• Dihanje: Vselej dihajte skozi nos, raznem v primeru specifičnih navodil.
• Zavedanje: Zavestno opazovanje občutkov v telesu, fizičnega giba, položaja telesa, koncentracija na določen del telesa ali primerno chakro in najbolj pomembno biti priča oz. objektivno opazovati ter sprejemati vse misli in čustva, ki se pojavijo med prakso.
• Sproščanje: Shavasano (ali druge asane za sproščanje) lahko izvajamo kadarkoli med prakso asan, še posebej, ko občutimo fizično ali psihično utrutjenost. Shavasano izvajamo tudi po končani praksi celotnega sklopa asan.
• Uravnovešenost programa: Zaporedje asan mora biti strukturirano tako, da upogibom nazaj vedno sledijo upogibi naprej in obratno, in da se vse, kar se izvaja na eno strani telesa, ponovi tudi na drugi strani. Ta koncept nasprotja je potreben, da se telo vrne v uravnoteženo stanje. Za določene asane se priporočajo specifični nasprotni položaji, vendar pa v nekaterih primerih, ko določeno asano prakticiramo v terapevtske namene, nasproten položaj morda ni potreben.
• Nenaprezanje: Poslušajte svoje telo. Ne uporabljajte prekomerne sile. Asane izvajajte rahlo in do točke, ko ne naprezate telesa. Po nekaj časa redne prakse bodo mišice postale prožnejše in asane boste lahko poglobili.

• Prekinitev vadbe: Če čutite večjo bolečino v kateremkoli delu telesa, morate asano takoj prekiniti in če je treba, poiskati zdravniški nasvet. Ne ostajajte v asani, če čutite neudobje.

Umiritev uma je mogoče doseči z različnimi praksami pranayame (dihalne tehnike), s katerimi aktiviramo in reguliramo življenjsko silo, prano. Namen pranayame je preseganje meja in omejitev uma ter doseg višjih stopenj energije in zavedanjna.

Dve izmed lažjih ali začetnih tehink sta:

• Mentalna nadi shodhana pranayama – vsedemo se v udoben položaj ali uležemo v shavasano, naredimo nekaj sporščenih vdihov in izdihov, nato pa si vizualiziramo pretok zraka skozi nosnice – D vdih, L izdih, L vdih, D izdih.
• Bhramari pranayama – vsedemo se v udoben položaj, naredimo nekaj sporščenih vdihov in izdihov, nato globoko vdihnemo in z idihom z zaprtimi ustmi zapojemo – mmmmmmmm

Vadimo minimalno 5min in nato še nekaj trenutkov opazujemo vpliv pranayame na naše telo in um.

V primeru, da vadba pranayame na zadostuje si lahko pomagamo še z vajo yoga nidre, antar moune ali mantra jape. Pomagajo lahko tudi vaje koncentracije in pratjahare.

Mantra japa je praksa neprekinjenega ponavljanja mantre, ki je običajno sestavljena iz svete besede ali besedne zveze. V sankrtu japa pomeni “mrmranje”, mantra pa “orodje misli”.

Mantra japo lahko izvajamo kot manas meditacijo (v umu), vachaka meditacijo (s tihim glaosm) ali kirtan meditacijo (glasbeno petje). Na višjih stopnjah se mantra japa lahko izvaja tudi med vadbo asan, pri čemer gre za mantro povezano z določeno asano in njeno charko. Ob rednem izvajanju mantra jape ta lahko preide v ajapa-japo, kar pomeni, da praska poteka popolnoma naravno, brez karkšnegakoli miselnega napora.

Guru mantro vam lahko dodeli le osebni guru, ki svojo shakti (moč, energijo) preda skupaj z mantro. Vaša guru mantra naj ostane skrivnost, ne razkrijte nikomur. Če svojega guruja še niste našli, priporočamo izvajanje mantre “Om Namah Shivaya” , kar pomeni “Pozdravljam Shivo, plemenitega in dobrohotnega”. To mantro ohranite dokler od vašega guruja ne dobite samo vam lastne guru mantre.

V kateremkoli primeru mantro (dodeljeno ali izbrano) ponavljate vsak dan, s popolno predanostjo in občutkom.

Učinki in cilj

Redna praksa mantra jape ima velik čistilni učinek. Čisti srce in umirja um. Ožge samskare (spomine) in pelje v vairagyo (nenavezanost). Izkorenini želje in človeka naredi neustrašnega. Odpravlja zablode in pomaga pri dosegu absolutnega miru. Daje zdravje, bogastvo, moč in dolgo življenje. Osveži in prečiti subtilno ali astralno telo.

Ob izvajanju jape mantro ponavljajte na glas ali pri sebi, dokler ta ne postane del vaše meditacijske prakse. Njen cilj je umiritev in enotočkovna usmeritev uma ter vpeljava vaditelja v globoko meditativno stanje.

Kako vzdrževati rednost?

Obstajata dva vidika mantre: sadhana (dnevna spiritualna prksa) in pomnjenje (vaja spomina).

Sadhana pomeni izvajanje mantra jape kot dela svoje vsakodnevne spiritualne prakse. Pomeni, da si izberete določen čas v dnevu, ko se vsedete, v roke vzamete malo in se posvetite zgolj izvajanju prakse. Vaša sadhana tako postane obred. Pri tem morate paziti, da ne izgubite stika z glavnim ciljom prakse. Lahko se namreč zgodi, da se vaš um odmakne in začnete se obremenjevati s časom, trajanjem prakse – npr. razmišljati začnete “Začel sem 5-10 minut nazaj, zdaj moram biti že nekje pri koncu”. Zaradi obremenitve in neumirjenosti uma, lahko pride do opustitve prakse v celoti. Da do tega ne bi prišlo, morate razvijati in vzdrževati koncantracijo in svoj um učiti enotočkovne usmerjenosti na samo prakso.

Pomnjenje ali vaja spomina je veliko bolj prijazna, še posebej začetnikom. Tu gre zgolj za izvajanje mantre ob vsakem pomisleku na njo. Vaskič, ko se spomnete na vašo mantro, se lotite mantra jape, ne glede na to kaj v tistem trenutku počnete – med hojo, pospravljanjem, pomivanjem posode, med vožnjo ali celo med delom. Če za primer vzamemo hojo, to pomeni, da ob vsakem koraku pri sebi ali na glas izgovarjate svojo mantro. Ta način izvajanja jape ne vključuje nobenega napora ali obveznosti, saj med hojo čisto naravno naredite tristo, petsto ali tisoč korakov in prav toliko ponovitev mantre.

Beseda “guru” pomeni “tisti, ki odpravlja temo”. To je lahko oseba, koncept ali celo misel, lahko je karkoli.

Notranji guru je prebuditev in razcvet gurujeve energije, ki se manifestira v življenju, telesu in v osebnosti učenca. To je sila, ki nam pomaga premagovati omejitve in meje svojega značaja, ter razširja razumevanje sebe in vesolja.

Osebni odnos z gurujem lahko gojimo,:

• če o guruju razmišljamo kot o osebi, s telesom, umom, videzom, obliko in imenom – tako s posnemanjem gurujevega življenja in naukov razvijamo odnos z gurujem.
• če se istovetimo s transcendentalnim vidikom guruja, potem odnos razvijamo z dojemanjem duhovnih kvalitet in narave znotraj sebe.

Zato velja, da je guru znotraj – fizična, zunanja oseba je pobudnik za notranjo izkušnjo guruja.

Psihologija opredeljuje mentalno bolezen kot spremenjeno stanje uma, v katerem se ideja in zasnova resničnosti spremenita v nekaj drugega. Shizofrenija in fobije postopno postajajo del mentalnih bolezni, s katerimi se ljudje srečujejo v svojem življenju.
V jogi pojem mentalne bolezni ni nov. Je tako star kot znanje o fizični bolezni. V Ramacharita manas so bile mentalne bolezni opredeljene kot mano rog. Obstaja šest virov mano roga, mentalnih bolezni: kama, krodha, lobha, moha, mada, matsarya – strast, jeza, pohlep, zaslepljenost, aroganca in nevoščjivost. To so vzroki popačenega mentalnega obnašanja, ki se izražajo v obliki mentalne bolezni.

Imena ne seme
Za obvladovanje šest stresorjev je vprežena celotna jogijska disciplina. Pravimo jim stresorji, ker iz njih pride do stresov. Celoten sistem joge, pratyahare, dharane in dhyane so sistemi, ki jih vprežemo, da harmoniziramo negativne konice šestih stanj v umu. Ko človek obvlada negativne konice šestih stanj, je osvobojen mentalnih bolezni, vendar pa se bo moral, dokler ne bo sposoben obvladati uma, soočiti s svojimi mentalnimi težavami.
Joga je bila jasna. Kakršno koli ime je dano blaznosti, psihotičnemu obnašanju, shizofreniji, depresiji ali bipolarni motnji, človek zgolj ustvari ime, da razume obstoječe stanje. Ta imena ne pomenijo ničesar, kajti vzroki pomenijo več, ker se od tod dvigne vse, zato je treba šest semen obvadovati pravilno.
Ko človek enkrat obvlada šest stanj, je osvobojen samo-ustvarjenih težav. Večina težav, s katerimi se sooča sodobni človek, je zasnovanih na njihovi zaznavi in ravni razumevanja. Ljudje morajo poznati svoj um, se sporazumevati s svojim umom in nehati s projiciranjem svojega uma na druge ljudi.

Negovanje nasprotne misli
Eno glavnih učenj našega paramguruja, Sri Swamija Sivanande, je bilo negovanje pratipakasha bhavane. To ni bila praksa mantre ali meditacije, asane in pranayame, ki jo je zagovarjal. Zagovarjal je prakso pratipaksha bhavana. To je pozitivna povezava uma, v kateri se človek odveže od svoje tamasične narave in se poveže s pozitivno naravo.
Za Swamija Sivanando je učenje joge nepomembno in je praksa joge nepomembna. Zanj je primarnega pomena biti pošten človek, da dela dobre stvari, razmišlja o pravih stvareh. To je kakovost, ki jo je treba razviti z razumevanjem ideje pratipaksha bhavane.
Na primer, ne obstaja ohlapen in nezanesljiv govor. Če je govor ohlapen, tedaj ni sanyama, ni omejevanja, ni skrunitve joge. Če obstaja sanyam, je človek povezan s pozitivnim izrazom, pozitivnim obnašanjem, pozitivnim razmišljanem. Takrat celo jeza postane pozitivna. Strast in poželenje lahko postaneta pozitivna, pod pogojem, da je človek povezan s satvičnim vidikom sebe in ne z negativnim in škodljivim.
Kar izražate v svojem govoru, svojem obnašanju, kako skrivate stvari in prikazujete svojo stran, ki ni prava, je hinavščina. Zgolj govorjenje o pomenu in definiciji šestih prijateljev, šestih semen, vam ne bo na noben način pomagalo. Povezovanje s sijajno, satvično naravo vam bo pomagalo, kajti pomagalo vam bo spremeniti in preoblikovati izraz vaše misli in dejanj.
Pratipaksha bhavana vodi v sadvichar, sadvyavahar in satkarmo. To je cilj obdelovanja nasprotne misli. Ta vas vodi v razvoj pravilnega razmišljanja, sadvichar, pravilnega obnašanja, sadvyavahar in pravilnega dejanja, satkarmo. Zato morata biti vaše prizedevanje in cilj premagati nižje vrittije in nagnjenja uma.

Swami Niranjanananda Saraswati

Ko se ženete za zadovoljstvom, v življenju doživite neravnovesja. Zasledovanje čutnih predmetov je iskanje zadovoljstva (bhoga). To se vam dogaja vsak dan, 365 dni v letu, vse življenje. Povezovanje s čutnimi predmeti ostaja vzpostavljeno vsepovsod. Ko ta povezanost vztraja, negativni dejavniki vplivajo na psihološko telo, tako da ste podvrženi boleznim.
Življenje je polno sreče in nesreče, spremembe pa pridejo v človekovo telo z nastopom teh stanj. Kardiogram, možganski valovi in krvni tlak, se vsi spremenijo v odvisnosti od vašega stanja veselja in žalosti. Če pa prakticirate jogo, dosežete ravnovesje.
Ne morete se umakniti iz sveta čutov. Ostati morate znotraj njihovega vpliva, to je vaša prisila; proti njim se nemočni. Vsak od nas mora ostati v tem svetu sreče, nesreče, strasti, jeze, nevoščljivosti in zablode. To je narava prakriti. Smrt je resničnost in tudi življenje je resničnost. V tem času življenja je nemogoče izkusiti popolno izpolnitev. To ni narava prakriti. Če bi izkusili nič drugega kot srečo od rojstva do smrti, bi znoreli. Nesreča pride v ravnovesje iz sreče in sreča pride v ravnovesje iz nesreče. Kot dan zazori v ravnovesje iz noči in noč nastopi v ravnovesje iz dneva, na enak način potrebujete jogo, da zgladite neravnovesja, ustvarjena v telesu zaradi iskanja zadovoljstva.
V stanju te družbe, ki obstaja danes, se ves čas pritožujemo nad vsem, v časopisih, na televiziji ali v razgovorih. Nihče ni zadovoljen z vsem. Tako dojemamo življenje. Vendar pa bi vaše dojemanje življenja moralo biti takšno, da razvijete satvično stanje uma. To je nujno, ne samo za posameznika, vemveč tudi za družbo, družino in narod. Če ste s prakticiranjem joge spremenili usmerjenost svojega uma, je možno, da se bo iz notranjosti pojavil pozitivni miselni vzorec.

Swami Satyananda Saraswati

Kdo kontrolira koga? Vi pravite »Hočem kontrolirati svoj um«. Ste drugačni od svojega uma? Kdo poskuša kontrolirati um? Ali pa en vidik uma pravi »Moram kontrolirati drugi vidik moje dinamične narave?« Če rečete »Hočem kontrolirati um«, je to nepravilno in napačno. Um ne more kontrolirati samega sebe. Celotna ideja o kontroliranju je nepravilna.

Opazovanje proti nadzoru

Joga ne govori o nadzoru, temveč o tem, da postanemo opazovalec, o drashti. Med kontrolo in drashto obstaja velika razlika. V jogi uporaba besede ‘kontrola’ ne obstaja. Besedo ‘opazovalec’ se uporablja v Yoga sutrah sage Patanjalija (1:3):

Takrat je videc vzpostavljen (prebiva) v svoji lastni naravi.

Če ste opazovalec, ste preprosto priča vsake igre, ki se dogaja okrog vas. Ko vidite igro otrok, sedite na svojem stolu in opazujete igro otrok. Otrok ne kontrolirate. Otroke preprosto opazujete. Če hočete otroke kontrolirati, morate prenehati z opazovanjem in se začeti vpletati z njimi.

Obstaja vpletenost ali pa obstaja opazovanje. Z vpletenostjo poskušate kontrolirati in to se ne bo zgodilo. Z opazovanjem se lahko ločite od okolja in to je možno. Ne obstaja nobena kontrola, obstaja le opazovanje in uporaba modrosti z opazovanjem.

Kako lahko um kontrolira samega sebe? To je, kot da rečete »Kontroliral bom sebe«. Kdaj se kontrolirate? Se kontrolirate, ko hodite? Se kontrolirate, ko jeste? Se kontrolirate, ko pijete? Kdaj se lahko kontrolirate?

Ekstremno in normalno obnašanje

Obstaja nepravilna ideja, ki postane resničnost, ko ste v ekstremnih obnašanjih. Če ste jezni, lahko nekdo reče »Kontrolirajte se«, misleč na ekstremno obnašanje jeze. Če ste živčni, vam lahko nekdo reče »Kontrolirajte se«. Torej, kontrola je za ekstremno obnašanje.

Kontrola je za ekstremno obnašanje; opazovanje in prilagajanje sta za normalno obnašanje. Um lahko kontrolirate v normalnem obnašanju in ne morete opazovati uma v ekstremnem obnašanju. Vloga se mora spremeniti.

Torej, izvajajte svojo preprosto jogo opazovanja, osredotočanja in meditacije; to zadošča. Počasni in stalni zmaga na tekmi.

Swami Niranjanananda Saraswati

Po končani shatkarmi je treba delati asano. Sledi naj pranajama, nato pratyahara in dharana, ki vodi v meditacijo.

Kaj mislite, ko rečete ‘preprosto življenje’? Namesto da imate hrano s petimi zvezdicami, imate suh roti in lečo. Kako opredeljujete preprosto življenje? Različni ljudje imajo o tem svoje mnenje. Moje opazovanje in izkušnja raznih učiteljev in mojstrov, ki so se prebijali skozi življenje, da pridejo v stanje realizacije, sta prinesla presenetljiv odgovor, da življenje ni zapleteno. Preprosto življenje pomeni nekomplicirano življenje, ne zanikanja, ne odklanjanja, ne spremembe misli, ne spremembe ideje, ne spremembe ničesar.
Tudi duhovno življenje in duhovno iskustvo vodita v preseganje kompleksne narave uma in povezavo v preprost, neomadeževan izraz duha. Obstajata dve besedi: preprosto življenje pomeni nekomplicirano življenje. Kaj naredi življenje komplicirano? Pričakovanja, želje, ambicije, navezanosti, nezrelost uma, nezrelost razuma in nezrelost čustev.
Potraten, raztresen, moten um je kompliciran um, ki vodi komplicirano življenje. Ko se zapletenost uma umakne, postane življenje lažje in temu pravimo preprosto življenje.
V duhovnosti se dogaja enako. Ko greste onkraj grobe narave uma, onkraj ukvarjanja s pomanjkanjem in negovanja moči, opazujete in se ukvarjate s svojim umom. To je proces osebnega opazovanja in težnja po spremembi.
Ta proces samozavedanja je duhoven. V tem procesu samozavedanja, ki ga doživljamo v raja yogi, skozi pratyaharo, dharano, dhyano, napravimo svoje življenje preprosto in naše duhovno zavedanje se razvija naprej.
Narediti življenje nekomplicirano prinese preprosto življenje. Dati jasen fokus in smer umu, da se razvije, nastaja in raste, pa je duhovno izkustvo. Oba gresta skupaj in sta zato med seboj soznačna. Nihče ne more imeti duhovnega izkustva brez preprostega življenja in ne more živeti preprosto brez duhovnega izkustva.
Nekdo je nekoč vprašal Buddho »Kako človek ve, da napreduje v duhovnem življenju?« On pa je rekel »Simptom tega procesa je, da bodo vaše želje in tratenja uma postale manjše. Želje, ki vas povezujejo s svetom in lov na privid sreče se bodo zmanjšale. Ko bodo želje postale manjše, bosta človekova vpletenost in sodelovanje s svetom tekla v naravnem toku. Ko človekovo življenje teče v naravnem toku, obstajajo jasnost, smer in fokus, v vaše življenje vstopi mir. Življenje postane prerosto in razvije se duhovno zavedanje.« Ta odgovor ni zgolj Buddhov. To je odgovor, vsebovan v vseh duhovnih tradicijah.

Swami Niranjanananda Saraswati

Ob priložnosti drugega Mednarodnega dneva joge izrekamo svoje dobre želje vsem, ki so jih navdihnili tradicija in učenja joge. To je dan za počastitev starodavne znanosti o jogi, znanosti transformacije in duhovnega razvoja, ki so ju skozi stoletja starodavni modreci in vidci predajali človeštvu – našo pravo duhovno dediščino.

Uresničena vizija
Mednarodni dan joge predstavlja mednarodno priznanje, da ga je joga dobila kot holistični pristop k fizičnemu dobremu počutju, mentalnemu miru in čustvenem ravnovesju. Po vsej zemeljski obli so milijoni ljudi prevzeli jogo, da dosežejo zdravje in harmonijo ter raziščejo svoj notranji potencial. Sprejetje Mednarodnega dneva joge, z rekordnim soglasjem na glasovanju na Generalni skupščini Združenih narodov, je bil za Indijo zgodovinski dogodek. Odprtost in zanos, s katerima je svetovna skupnost sprejela jogo, in kolektivna dobra volja, ki jo je joga navdihnila, je stvar velike sreče in veselja, ki si ju lahko delijo vsi.

To je dan posebnega pomena za tradicijo Satyananda joge, ker zaznamuje izpolnitev vakye, vizije in prerokbe Swamija Satyanande Saraswatija, ko je leta 1963 napovedal: »Joga se bo pojavila kot mogočna svetovna kultura in sprememba poteka svetovnih dogodkov.«

Prvi IDY v Mungeru, »mestu joge«
Na prvem Mednarodnem dnevu joge, ki smo ga praznovali 21. junija 2015, so tisoči navdušeno zapustili domove in se zbrali na pomembnih lokacijah po vsem svetu, da izrazijo svojo solidarnost do joge. Istočasno je bilo v majhnem mestu Munger, ki ga je nekdanji predsednik Indije, Dr. APJ Abdul Kalam, proglasil za »mesto joge«, jogijsko drevo v polnem razcvetu – kar doma.

V tej spodbudi je sodelovalo 20.000 ljudi. Na stoosmih določenih lokacijah in na več kot 2.000 drugih domovih, kot tudi na BSY univerzitetnem zemljišču je bil na ta dan izveden jogijski program, ki ga je zasnovala Biharska šola joge. Nenavaden vidik teh programov je bil, da so jogijski učitelji vključili petnajstletne otroke, ponosne člane Bal Yoga Mitra Mandale, kot tudi šestnajstletne do petindvajsetletne mladeniče Yova Yoga Mitra Mandale, poleg članov drugih Yoga Mitra Mandal.

Skozi to spodbudo so bili vaditelji navdihnjeni, da upoštevajo preprostost in uporabnost joge in da redno vzdržujejo prakse. To je bila spodbuda, da vsak dan svojega življenja naredijo za jogijski dan in da vidijo svoje vsakdanje okolje z jogijskega vidika.

Cilj Mednarodnega dneva joge
Ko vstopamo v drugi Mednarodni dan joge, se moramo vprašati, kaj naj bi bilo žarišče, da počastimo dediščino joge in imamo od nje korist.

Da se povežemo s pravim namenom te starodavne duhovne znanosti, mora cilj biti navdihniti ljudi, da joge ne sprejmejo kot fizično kulturo, temveč kot življenjski slog. Šele, ko joga postane življenjski slog, nastane povečanje fizičnega zdravja in vitalnosti, razvoj mentalne jasnosti in notranje ustvarjalnosti ter izkušnja miru in izpolnitve iz življenja.

Jogijski življenjski slog je zasnovan na učenjih in modrosti joge. Njegova zasnova vsebuje navodila za prakse, zavedanje, odnos, dejanje in razlikovanje. Zavedanje je sposobnost opazovanja in razumevanja okolja, okoliščin, situacij ter dogodkov, ki vplivajo na nas. Odnos vključuje razvijanje pozitivnega in ustvarjalnega pogleda na življenje ter sposobnost spremembe negativnih vplivov v pozitivne navdihe, da se izboljšamo in opogumimo tudi druge, da se izboljšajo. Dejanje vključuje razumevanje tega, kako delujemo, razmišljamo in medsebojno delujemo v svetu, čemur naj pomaga viveka ali razločevanje: razlikovanje med pravičnostjo in nepravičnostjo, pravilnim in nepravilnim, primernim in neprimernim ter neomejenim in omejenim.

Zato naj na Mednarodni dan joge vsak jogijski vaditelj in učenec sprejme sankalpo ali sklep, da bo v svojo vsakodnevno rutino vključil jogijske komponente in živel po jogijskih principih, da bo tako v človeštvo vpeljal bolj zdravo, svetlejšo in mirnejšo prihodnost.

Vaš program za Mednarodni dan joge

Živeti jogo
Da joga postane življenjski slog, ni dovolj, da izvajate jogijske prakse. Človek se mora zavestno potruditi, da se vsak trenutek poveže s pozitivnimi lastnostmi in to pozitivnost mora žarčiti tudi navzven. To je mogoče, če sledi trditvi jogijev in modrecev: začnite svoje jogijsko potovanje z negovanjem yame in niyame, pozitivnimi lastnostmi življenja.

Obseg yama in niyame je obsežen in jogijske literature vsebujejo veliko število teh lastnosti, zasnovanih na zahtevah časa in prostora. Za ta Mednarodni dan joge je BSY izbrala po yamo in niyamo, podani v Hatha Ratnavali. Ti sta:
• Yama: Manahprasad ali sreča
• Niyama: Namaskara ali pozdravljanje drugih z bhavo.

Zavesten in iskren trud, da to prakticiramo, bo preoblikoval naš lastni um in tudi okolje okrog nas.

Za podporo Mednarodnemu dnevu joge in naporu nacionalnih in mednarodnih skupnosti za pospeševanje joge Biharska šola joge usmerja otroške, mladeniške, ženske in druge povezane Yoga Mitra Mandale, da vodijo jogijske šolske ure specifičnih praks od določenem času 21. junija. Te prakse so bile specialno izbrane, da pospešijo in stopnjujejo vsesplošno zdravje in dobro počutje. Ideja je tudi, da pridemo skupaj kot družina ali skupnost v duhu joge.

Med 6:00 in 7.30 se bodo ljudje zbrali na hišnih terasah, verandah, dvoriščih in drugi odprtih prostorih svojih domov in družbenih centrov ter izvajali naslednje prakse:

1. Shavasana*
2. Kaya sthairyam
3. Shanti mantre**:
   Om saha naavavatu.
   Saha nau bhunaktu.
   Saha veeryam karavaavahai.
   Tejasvinaavadheetamastu
   maa vidvishaavahai.
   Om shantih, shantih, shantih.
4. Tadasana (10 rund)
5. Tiryak tadasana (10 rund)
6. Kati chakrasana (10 rund)
7. Shavasana*
8. Surya namaskara (5 rund)
9. Shavasana*
10. Nadi shodhana pranayama (10 rund)
11. Bhramari pranayama (10 krat)
12. Shavasana
13. Antar trataka (z zaprtimi očmi, notranjim strmenjem v podobo plamena v centru med obrvema) (5 minut)
14. Yama in niyama meditacija (10 minut):
    O vsaki od njiju pet minut premišljajte in razvijajte yamo manahprasada ali sreče in niyamo namaskare ali pozdravljanja drugih z bhavo.
    Manahprasad: Preglejte aktivnosti preteklega tedna, da ugotovite situacijo, ko ste bili nesrečni. Opazujte reakcijo, ki jo je ta situacija povzročila v vas. Ugotovite negativno lastnost, ki jo je odsevala v vas. Nato se osredotočite na nasprotno pozitivno in izpolnjeno. (Na primer: če ste bili nesrečni zaradi izkustva zamere, se nato osredotočite in okrepite nasprotno lastnost zadovoljstva in ponovno obiščite situacijo iz prostora globokega zadovoljstva, da premagate nesrečnost.)
    Namaskara: Preglejte teden, da ugotovite, kako pogosto ste pozdravili ljudi in kolikokrat ne. Ugotovite tudi, kdaj je bil pozdrav bolj družaben in kdaj ste pozdravili z občutkom, bhavo. Naredite sklep, da boste vse pozdravili z bhavo pozdrava boginje v njih.
15. Petje jogijske molitve**:
    Asatomaa sad gamaya. Tamasomaajyotirgamaya.
    Mrityormaaamritamgamaya.
    Sarveshaamsvastirbhvatu. Sarveshaamshantirbhavatu.
    Sarveshaampoornambhavatu. Sarveshaammangalambhavatu.
    Lokasamastaasukhinobhavantu.
    Om shantih, shantih, shantih
    Vodi me od neresničega k resničnemu, iz teme v svetlobo, iz smrtnosti, uničenja in transformacije v stabilnost, nepretrganost in večnost. Naj bo obilje dobrote, miru, polnosti in ugodnega okolja vsepovsod. Naj bodo vsa bitja zadovoljna in srečna.

Ta končna molitev je sklep in vsebuje bistvo jogijskega učenja. Predstavlja osebni cilj, da dosežemo harmonijo, ravnovesje v našem življenju in družbeni cilj, da sežemo po vseh z željo za njihovo dobro počutje.

* Shavasano lahko prakticirate glede na potrebo skupine.
** Tistim, ki se pri mantri počutite neudobno, je ni treba peti. Lahko mirno sedite in se osredotočite na vsesplošno dobro počutje skozi jogo.

Vsem jogijskim aspirantom svetujemo, da zgornje prakse izvajajo eno leto in na naslednji Jogijski dan razmislijo o svojih uspehih in spremembah v kakovosti življenja. Upamo, in molimo, da bo navdih in duh joge ostal z vami in da boste sposobni pomagati drugim na poti joge in jogijskega življenja.

Hari Om Tat Sat