| babhoot (babhut) |
sveti pepel, ki se ga uporablja pri pranskem zdravljenju |
| babool (babul) |
trnasto drevo |
| baccha (bača) |
otrok |
| baddha (badha) |
oviran, zvezan, zaklenjen |
| baddha padmasana (badha padmasana) |
položaj zaprtega lotosa |
| Badrinath |
romarski kraj na Himalaji, posvečen Vishnuju |
| bahir/bahira |
zunaj, zunanji |
| bahir kumbhaka |
zunanje zadrževanje diha |
| bahir lakshya (bahir lakšja) |
zunanji cilj, na katerega se osredotočimo, da dosežemo koncentracijo |
| bahir mukha vritti |
pozunanjeno nagnjenje |
| bahiranga |
zunanja, zunanji del; nanaša se na ezoterične prakse raja yoge: yamo, niyamo, asano, pranayamo |
| bahiranga kumbhaka |
zadrževanje diha izven telesa |
| bahiranga trataka |
strmenje z odprtimi očmi in koncentriranje na zunanji predmet ali točko |
| bahiranga yoga (bahiranga joga) |
štiri zunanje stopnje raja yoge |
| bahirmukta |
zunanji; ekstroverten |
| bahista |
prebivališče Alaha |
| bahoorupiye (bahurupije) |
tisti, ki zavzame mnogo oblik; človek z mnogimi obrazi |
| bahudak/baduhaka |
“podprt od mnogih”; stopnja sannyase |
| bahya (bahja) |
zunanji |
| Baidyanath (Bajdjanath) |
eno od imen Shive; gospodar zdravilcev |
| Baidyanath Dham (Bajdjanath Dham) |
območje svetišč jyotirlingama v Deogharu, Bihar |
| baikhari |
slišni zvok, ki ga dosežemo z udarcem dveh predmetov |
| baikhari japa (baikhari džapa) |
slišna japa; pripravljalna oblika jape |
| baka dhyanasana (baka dhjanasana) |
asana: potrpežljivi položaj dvigala |
| bakasana |
asana: položaj dvigala |
| bala |
moč |
| balani |
moči |
| bal leela (bal lila) |
otroška igra |
| Bala Mukunda |
strok s sposobnostjo osvoboditve; pridevek Krishne |
| bali |
žrtev |
| bali vaishvadeva (bali vajšvadeva) |
oblika tantrične žrtve |
| baliyajna (balijadžna) |
služenje Gospodovim bitjem |
| bama swara (bama svara) |
aktivnosti leve nosnice, ko gre tok zraka skozi levo nosnico |
| banalingam |
leži v anahata čakri in predstavlja jivatmo ali individualno zavest |
| bandana |
molitve k Bogu |
| bandha |
držati, zadrgniti, blokirati; vezanje; jetništvo; psiho-mišična energijska zapora, ki koncentrira tok energije v telesu v eni točki ali spletu; drža s krčenjem telesa |
| bansuri |
flavta |
| basmati |
najkvalitetnejši riž, ki raste na vznožju Himalaje |
| basti (ali basti) |
izločevalna prečiščevalna tehnika za tanko in debelo črevo; jogijski klistir |
| beeja/bija (bidža) |
seme |
| beeja bindu (bidža bindu) |
shakti bindu; potencialni kreativni bindu |
| beeja mantra (bidža mantra) |
semenski zvok; osnovna mantra ali vibracija |
| beejakshara (bidžakšara) |
semenski zlog mantre |
| bel |
sveto drevo, ki ga posebej žrtvujejo Shivi |
| bel patra |
listi drevesa bel; uporabljajo jih pri čaščenju Shive; tudi kot bilwa |
| beta valovi |
možganski vzorci, ki jih pretežno oddajamo med budnim stanjem podnevi |
| bhadra |
prijazen |
| bhadrapada |
mesec avgust-september po hindujskem koledarju |
| bhadrasana |
gospodov položaj, nežni položaj, prijazni položaj |
| Bhagavad Gita |
Krishnin pogovor z njegovim učencem Arjuno pred bitko pri Kurukshetri med veliko vojno Mahabharate |
| bhagawad aradhana (bhagavad aradhana) |
čaščenje božanstva |
| bhagavan |
vzvišeni, sijajni; bog; tisti, ki ima šest aishavariy ali nadčloveških moči: vzvišenost, moč, modrost, nestrastnost, slava in vsevednost |
| Bhagavati |
ženska oblika Bhagavat-a; koncept boga kot ženske, boginje matere v njeni usmiljeni obliki |
| bhai |
brat |
| Bhairav/Bhairava |
vzdevek Shive, ki pomeni stanje, ki je onkraj individualne in zemeljske zavesti |
| bhairava mudra |
mudra: kruta ali zastrašujoča gesta |
| bhairava sampradaya (bhairava sampradaja) |
šaivistična sekta, ki ima Shivo za Bhairavo |
| bhaiya (bhajja) |
strah ali negotovost |
| Bhaja Govindam (Bhadža Govindam) |
oda Adija Shankaracharye posvečena Shakti |
| bhajan (bhadžan) |
pobožna pesem; himna |
| bhakta |
oboževalec, vernik |
| bhakti |
predanost, oboževanje; ljubezen; kanaliziranje intelekta, emocij in Jaza v višje namene; dobesedno “božanska ljubezen” |
| bhakti marga |
pot, ki vodi k bogu; pot oboževanja |
| bhakti yoga (bhakti joga) |
jogijska pot notranje predanosti, ljubezni |
| bhal bhati |
glasbilo štiriglavi meh |
| bhalabhati |
gl. kapalbhati |
| bhalarandhra |
gl. brahmarandhra |
| bhalla (bhala) |
sulica |
| bhandar |
shramba |
| bhang |
opojna droga, pripravljena z mletjem listov konoplje z opojnimi sestavinami, zmešana s pasto iz mleka, mandeljnov in žafrana |
| Bharat |
originalno ime Indije; “dežela, ki je pogreznjena v svetlobi”; tudi ime enega od bratov Rame |
| Bharati |
brez meja; izvedenec v brahmavidyi; žena Mandan Mishre, ki ga je Shankaracharya premagal v debati |
| bharatnatyam (bharatnatjam) |
vrsta plesnega vzorca, o katerem pišejo stari spisi; prevladuje po vsej Indiji, zlasti v južni Indiji |
| Bhartrihari |
slavni indijski svetnik; kralj, ki se je odpovedal in napisal ep o nenavezanosti |
| bhasma |
prečiščen sveti pepel, ki ga je nosil Shiva |
| bhasma nishta (bhasma ništa) |
tisti, ki ljubi bhasmo |
| bhastra |
meh za podpihovanje ognja |
| bhastrika pranayama (bhastrika pranajama) |
tehnika dihanja z “mehom” |
| bhati |
sijati; svetloba, blišč, zaznavanje ali znanje |
| bhava |
po Tantri stanje bivanja; stanja obstoja; intenziven notranji odnos ali občutek; stanje uma in telesa; notranji občutek |
| bhava samadhi |
absorpcija v meditacijo zaradi emocionalnega vzroka, npr. kirtan |
| bhavana |
globoko čutenje iz srca do boga; sposobnost zaznavanja subtilnih vibracij; notranji občutek; meditacija; razvijanje s pomočjo misli; meditacija; sončni sistem |
| bhavanatah |
odnos; drža |
| Bhavani |
ženska oblika Bhave, tj. Shive; ime Parvati |
| bhavapratyayah (bhavapratjajah) |
rojstvo je vzrok |
| bhaya (bhaja) |
strah ali negotovost |
| bheda/bhedan |
iti skozi; prebosti, prečistiti; odstranitev; prebadanje; razlika |
| bheda shakti (bheda šakti) |
moč za prebadanje |
| bhedan |
prebosti, razločevati, razlikovati |
| bhikkhu (bhikhu) |
budistični meditantni menih; tisti, ki je odšel od doma v brezdomstvo in sprejel posvečenje |
| bhiksha (bhikša) |
miloščina, zlast hrana |
| bhikshu (bhikšu) |
tisti, ki sprejema miloščino |
| bhoga |
izkušnja in hrepenje po zadovoljstvu in uživanju; posvetna izkušnja |
| bhogi |
oseba, ujeta v čutno zadovoljevanje |
| Bhoja (Bhodža) |
slavni komentator Patanjalijevih tekstov |
| bhojanam (bhodžanam) |
hrana, ki se jo ponudi gostu |
| bhoktritva |
želja po uživanju |
| bhoo samadhi (bhu samadhi) |
kumbhaka, v kateri je videti, da so prenehale vse vitalne funkcije |
| bhoochari mudra (bhučari mudra) |
praksa zunanje stopnje dharane; strmenje v vesolje po osredotočenju na noht na prstu, ki ga držimo pred obrazom |
| bhoomi (bhumi) |
zemlja |
| bhoota/bhuta (bhuta) |
bitja; tisto, kar obstaja; elementi; subtilna oblika elementov; element, tattwa; zgoščena, močna oblika mantre |
| bhrama |
iluzija ali napačno zaznavanje |
| bhramara keelaka (Bhramara kilaka) |
štiriindvajseti guru Dattatreye |
| bhramari |
trot črne čebele |
| bhramari pranayama (bhramari pranajama) |
tehnika pranayame, ki uporablja brenčeč zvok čebele |
| bhrantidarshana (bhrantidaršana) |
napačno zaznavanje |
| bhrikuti |
center med obrema |
| bhrukuti |
točka med obrvema |
| bhrumadhya (bhrumadhja) |
center med obrvema; prožilna točka za ajna čakro |
| bhrumadhya drishti (bhrumadhja drišti) |
strmenje v center med obrvema |
| bhuradi sannyasa (bhuradi sanjasa) |
sadhaka nima izbire (je ločen od) v nobeni dimenziji svoje zavesti; stopnja sannyase |
| bhiksha (bhikša) |
miloščina |
| bhu namanasana |
asana: ležeči položaj z zvijanjem hrbtenice |
| Bhu Devi |
boginja zemlje |
| bhuh loka, tudi bhuloka |
zemeljska ravnina obstoja |
| bhujanga (bhudžanga) |
kača, strupenjača |
| bhujangasana (bhudžangasana) |
asana: položal kobre |
| bhujangini mudra (bhudžangini mudra) |
mudra: dihanje kobre |
| bhuloka, tudi bhuh loka |
zemeljska ravnina obstoja |
| bhumi tattwa (bhumi tatva) |
prithvi tattwa, element zemlje |
| bhumi pada mastakasana |
asana: polstoja na glavi |
| bhumih |
tla |
| bhumika |
vloga; stopnje evolucije uma, ki jih je pet; gl. mudha, kshipta, vikshipta, ekagra, nirudha |
| bhupali |
klasična raga v indijski glasbi |
| bhupura |
zunanja varovalna sila yantre, ki deluje kot vhod |
| bhuta/bhoota (bhuta) |
bitja; tisto, kar obstaja; subtilna oblika elementov; element, tattwa; zgoščena, močna oblika mantre |
| bhutajaya (bhutadžaja) |
obvladovanje elementov |
| bhuvah loka |
razsežnosti zavesti, povezane z elementom vode in swadhisthana čakro |
| bhuvan |
obla, krogla |
| bhuvar loka |
vmesno področje med zemljo in nebesi; astralna ravnina obstoja |
| bidi |
indijska cigareta |
| bigha |
površinska mera; 5/8 akra (aker = 40,467 arov) |
| bijam (bidžam) |
princip; seme |
| bilwa (bilva) |
gl. bel patra |
| Bilwamangal (Bilvamangal) |
prejšnje ime svetnika Tulsidasa |
| bindi |
okrasna pika, ki jo indijske ženske dajo na čelo med obrvema; točka; točka potencialne energije in zavesti; nukles; v tantri in hatha yogi predstavlja tudi kapljico semena |
| bindu |
točka; psihična točka na vrhu zadnjega dela glave |
| bindu visarga |
manjša čakra na vrhu zadnjega dela glave; center ali izvor individualne kreacije, iz katerega se najprej pojavijo psihične vibracije |
| bioenergija |
prana |
| biofeedback |
znastvena metoda, ki uporablja aparate, da zaznajo biološke signale in jih vračajo nazaj v zavestno zavedanje, in s tem omogoča, da pride do kontrole nad telesom in umom |
| bioritmi |
biološki ritmi, n.pr. cikli srčnega utripa in diha |
| bodha |
realizirati notranje; nekaj izkustveno vedeti |
| Boddhisattwa (Bodhisatva) |
razsvetljeno bitje; ime Buddhe |
| Bol Bam |
dobesedno “govori ime Shive”; mantra, ki se jo uporablja pri čaščenju v Baidyanath Dhamu, jyotirlingamu v Deogharu, Bihar |
| Brahma |
bog kreacije v hindujski kozmični Trojici, kreator univerzuma; manifestna sila življenja in kreacije; potencialnost mooladhara čakre |
| brahma anubhava |
osebna izkušnja najvišjega Jaza |
| brahma dhyana (brahma dhjana) |
meditacija na koncept Brahme |
| brahma granthi |
presredkov vozel ali psihični “vozel,” ki leži v mooladhara čakri in simbolizira materialno in seksualno navezanost |
| brahma loka |
prebivališče Brahme |
| brahma nadi |
najsubtilnejši pranski tok v sushumna nadiju, skozi katerega se dviga kundalini |
| Brahma Sutra |
zbirka govorov o gyana yogi modreca Badarayana |
| brahma vidya (brahma vidja) |
znanost o Jazu, Brahmanu |
| brahmachakra (brahmačakra) |
drugo ime za mooladharo |
| brahmachari (brahmačari) |
tisti, ki prakticira brahmacharyo; tisti, ki živi v višji zavesti |
| brahmacharya (brahmačarja) |
ena od niyam; gibati se, učiti se in živeti v višiji realnosti; preusmeritev spolne energije v spiritualno ali meditacijsko prakso; spolna abstinenca, celibat; stalno bivati v Brahmanu |
| brahmacharya asana (brahmačarja asana) |
asana: položaj celibata; dviganje sedečega telesa od tal s pomočjo uravnoteženja na dlaneh in z iztegnjenimi rokami in nogami, kar povzroči dvig pranske energije |
| brahmacharya ashrama (brahmačarja ašrama) |
prva stopnja življenja; otroštvo in študentsko življenje do 25 let, ki je posvečeno proučevanju in učenju |
| brahmadwara (brahmadvara) |
spodnja vrata ali brahma nadi, kjer kundalini vstopa v sushumno |
| brahmajnana (brahmadžnana) |
znanje o ekspanzivnem stanju |
| brahmakara |
indentificiranje z najvišjim |
| brahmamuhurta |
med 4. in 6. uro zjutraj; najprimernejši čas za spiritualno sadhano |
| Brahman |
monistični koncept absolutne, najvišje realnost; neskončna zavest, ki se nenehno širi |
| brahmana |
tisti, ki pripada kasti bramvinov; tisti, ki si neprestano prizadeva realizirati Brahmana |
| brahmananda |
blažena realizacija končne realnosti |
| brahmanda |
kozmos |
| Brahmane |
komentarji k Vedam v sanskrtu; dobesedno zbirka govorov in razprav duhovnikov o znanosti o yajni |
| brahmanishtha (brahmaništha) |
tisti, ki se je vzpostavil v izkušnji Brahmana ali nedualne zavesti |
| brahmanishtha guru (brahmaništha) |
guru, ki se je vzpostavil v najvišjem Jazu |
| brahmaranda |
vrh glave |
| brahmarandhra |
skrita odprtina na vrhu glave, skozi katero gre duša jogija v končni samadhi |
| brahmarguha |
skrito bivališče Brahmana; drugo ime ajna čakre |
| brahmari |
čebela; pranayamska tehnika, ki uporablja brenčeči zvok kot pri čebeli |
| brahmarishi (brahmariši) |
bramvinski modrec; rishi najvišjega ranga, ki je eno z Brahmanom |
| brahmashrotriya (brahmašrotrija) |
tisti, je zelo vešč v predmetu najvišje realnosti |
| Brahma Vidya Guru (Brahma Vidja Guru) |
razsvetljeni učitelj z izkušnjo Brahme |
| brahmayajna (brahmajadžna) |
študij spisov; ena od petih Maha yagna |
| brahmin |
bramvin; svečeniška kasta; dobesedno “tisti, ki je eno z Brahmanom”; ena od petih varn ali razdelitev kastnega sistema v Indiji |
| Brighu Samhita |
stari spis o vedski astrologiji |
| Brihadaranyaka Upanishad (Brihadaranjaka Upanišad) |
verjetno najpomembnejša Upanishada, ki obravnava identiteto individualne atme v zvezi z univerzalnim jazom, ter različne načine čaščenja, religijo in meditacijo |
| Brihaspati |
guru božanstev ali bogov |
| Buddha |
“razsvetljeni”; razsvetljeni modrec, ki se je pred približno 2.500 leti rodil v Indiji; po njem je nastal budizem |
| buddhi (budhi) |
razlikovalni vidik uma; iz korena “bodh,” ki pomeni zavedati se, vedeti; intelekt; najvišja inteligenca, ki se ukvarja z realno modrostjo; sposobnost vrednotenja stvari za napredek življenja in zavestnega zavedanja; kreativna inteligenca; mentalna sposobnost inteligence |
| buddhi yoga (budhi joga) |
stanje najvišje inteligence, s katero je človek sposoben razumeti transcendentalno stanje |
| buddhibuddheh (budhibudheh) |
zaznavanje zaznavanj |
| buddhijya (budhidžja) |
racionalno razumevanje zunanjih in notranjih dogodkov; vidik znanja ali modrosti |
| buddhya (budhja) |
izveden z buddhi |
| burka |
oblačilo, ki pokriva telo; tradicionalno ga nosijo ženske islamskih kultur |
