| sa vichar japa (sa vičar džapa) |
meditacija na mantro, neoropana vikalpe ali miselnih vzorcev |
| saag (sag) |
zelena zelenjava |
| sabeeja/sabija samadhi (sabidža samadhi) |
absorpcija s semenom, kjer ostane oblika zavedanja; nadzavest z nadaljevanjem ega v spečem ali semenskem stanju; ko osnova maditacije postane predmet, obstaja enost uma s predmetom, vendar pa je raztopitev Jaza še nedokončana |
| sabjee/sabji (sabdži) |
zelenjava |
| sabun |
milo |
| sada |
vedno |
| Sadashiva (Sadašiva) |
oblika Shive; prečiščeno in subtilno stanje zavesti; sadashiva menda prebiva v vishuddhi čakri; ko je zavest prebujena v tem centru s pomočjo kundalini, je um prečiščen |
| sadguru |
notranji guru |
| sadha |
praksa |
| sadhaka/sadhak |
aspirant; spiritualni iskalec; oseba, ki si prizadeva po spiritualni poti za samo-realizacijo, pravo resnico in kozmično zavest |
| sadhaka vritti (sadhaka vriti) |
odnos spiritualnega aspiranta |
| sadhana |
spiritualna praksa, ki jo redno opravljamo za pridobivanje notranje izkušnje in samorealizacije |
| sadhana ki nasha (sadhana ki naša) |
opojnost skozi sadhano |
| sadhu |
sveti mož; spiritualni meditant |
| sagara |
morje; ocean |
| sabarbha pranayama (sabarbha pranajama) |
pranayama, ki se jo izvaja s ponavljanjem mantre |
| saguna |
z obliko ali lastnostjo (kvaliteto); predmet; manifestno stanje višje realnosti, povezano z obliko in lastnostjo |
| saguna dhyana (saguna dhjana) |
meditacija, da razvijemo zavedanje transcendentalnih kvalitet |
| sagunopasana |
praksa ali oboževanje s predmetom ali božanstvom |
| sah |
z; ki |
| sahabda |
zvok |
| sahabhuvah spremljajoči simptomi |
|
| sahaj (sahadž) |
spontan |
| sahaja (sahadža) |
spontan; naraven; lahek; dharma ali karma, v katero se človek rodi; tisto, kar je naravno |
| sahaja avastha (sahadža avastha) |
naraven in spontan samadhi, ki se ga doseže skozi prejšnjo prakso |
| sahaja samadhi (sahadža samadhi) |
spontana meditativna izkušnja, v kateri se um popolnoma umakne iz zunanjega sveta; naravna in spontana nadzavest |
| sahajoli mudra (sahadžoli mudra) |
krčenje in sproščanje urinarnega prehoda v ženskem telesu za stimuliranje swadhisthana čakre in doseganje brahmacharye |
| sahasrara chakra (sahasrara čakra) |
prebivališče Shive ali nadzavesti; “lotos s tisočimi cvetnimi listi”, najvišja čakra ali psihični center, ki simbolizira prag med fizičnim in spiritualnim področjem; leži v pituitarni žlezi (hipofizi) na vrhu glave |
| sahayarog (sahajarog) |
tuberkuloza |
| sahita |
“kombinirano z nečim” |
| sahita kumbhaka |
“povezana pranayama”, v kateri je tok med vdihom, zadrževanjem in izdihom |
| sahita pranayama (sahita pranajama) |
gl. sahita kumbhaka |
| sahita samadhi |
“povezan samadhi,” v katerem je tok zavesti od priče, biti priča in predmetom priče |
| sai |
mati |
| saithalyasana (sajthaljasana) |
asana: živalski položaj sprostitve |
| sakam |
čaščenje, izvedeno s pričakovanjem nagrade |
| sakaam mantra (sakam mantra) |
mantra, ki se jo recitira za poseben namen |
| sakama karma |
dejanja, navdihnjena z egom |
| sakara |
z obliko; manifestno |
| sakara ishta (sakara išta) |
ishta z obliko |
| sakara roopa (sakara rupa) |
manifestna oblika |
| sakha |
prijatelj |
| sakhya bhava (sakhja bhava) |
odnos prijatelja |
| Sakini |
hindujska boginja, ki kontrolira telesne kosti; prebiva nad vishuddhi čakro |
| sakshatkar (sakšatkar) |
izkusiti z očmi tisto tattwo, ki ni vidna; tudi oblika Boga, ki se manifestira pred vašimi očmi |
| sakshatkaranat (sakšatkaranat) |
z neposrednim zaznavanjem |
| sakshi (sakši) |
večna priča; drashta vidik; vidik individualne zavesti, ki ostaja “tiha priča” |
| sakshi bhava (sakši bhava) |
zavedanje; odnos priče, občutek biti priča |
| Sakyamuni (Sakjamuni) |
eno od imen Buddhe |
| salamba sirshasana (salamba siršasana) |
asana: podprti položaj s stojo na glavi |
| salwar-kurta (salvar-kurta) |
tradicionalno oblačilo indijskih deklic |
| sam, sama ali san |
popoln, uravnovešen; enak, enakomeren, popoln, stalen; harmoničen; mirnost |
| Sama Veda |
drugi od štirih vedskih tekstov |
| samadhana |
ena od šesternih vrlin; mentalno ravnovesje; stalna koncentracija na realnost |
| samadhi |
višek meditacije; stanje bitja nad umrljivim obstojem; vsevedno in vseprežemajoče stanje bitja; stanje enosti s predmetom meditacije in univerzalna zavest; samorealizacija; končni korak v raja yogi |
| samadhiprajna (samadhipradžna) |
inteligenca, ki se dvigne iz izkušnje samadhija |
| samaj (samadž) |
družba |
| samajna (samdžna) |
zaznavanje ali spoznanje, ki ustreza ideji |
| samakonasana |
asana: položaj pravega kota |
| samana |
ena od petih pod-pran; leži med popkom in diafragmo |
| samana chaitanya (samana čaitanja) |
zavedanje samana vayu |
| samana vayu (samana vaju) |
pod-prana, ki se giblje v stran in leži med popkom in diafragmo; pranska sila manipure; omogoča asimilacijo prane in hrane |
| samapatti/samapattih (samapati/samapatih) |
popolna absorpcija uma, ko je um popolnoma sprejel predmet meditacije in postal z njim eno; popolno sprejetje; samadhi; konec; kulminacija |
| samarpan |
uravnovešena posvetitev, predanost; sama, “uravnovešen, harmoniziran”, arpan, “ponuditi” |
| samatwa/samatwam (samatva/samatwam)- enakomernost pogleda in sprejema vseh stvari in dogodkov; ravnotežje |
| Samaveda |
Veda, prvenstveno predanosti, oboževanja in razmišljanja |
| samaveta pranayama (samaveta pranajama) |
pranayama, v kateri se vdihne in izdihne skozi obe nosnici istočasno |
| samaya (samaja) |
razmere; okoliščine |
| sambandha |
odnos |
| sambar |
začinjena zelenjava |
| sambodha(h)- znanje |
|
| Samhita |
zbirka himn, molitev in manter; najstarejši del Ved |
| samidha |
daritev (žrtev) lesa |
| samkhya (samkhja) |
ateistična filozofija tanter; ena od šestih darshan ali sistemov vedske filozofije, ki razvršča vse poznano brez sklicevanja na zunanjo silo (Boga); predlaga obstoj dveh večnih realnosti; purushe (zavesti) in prakriti (energije/materije ali manifestnega) |
| samosa |
okusen indijski prigrizek |
| sampradaya (sampradaja) |
tradicija |
| sampragyata (sampragjata) |
vrsta samadhija, ki ima stvarno osrednjo točko in iz katere se mora aspirant vrniti v posvetno zavest |
| samprajnata samadhi (sampradžnata samadhi) |
peto stanje oz. pozitivna faza samadhija; transcendentalno stanje, v katerem je znanje z zavedanjem |
| samprajnatah (sampradžnatah) |
samadhi z razsvetljenjem |
| samprayogah (samprajogah) |
zveza; stik |
| samsara |
iluzijski, varljivi svet; manifestni grobi svet; ocean sveta; neskončni ciklus rojstva, smrti in ponovnega rojstva |
| samsara shesha (samsara šeša) |
globoko zakoreninjene tendence uma |
| samshaya (samšaja) |
dvom |
| samskara |
nezavedni spomini; pretekli mentalni vtisi, ki obstajajo kot arhetipi v možganih; vtisi, ki se ne vklapljajo v znane kategorije naše sedanje osebnosti; arhetip; seme, ki ga proizvede karma, odgovorno za bodoče inkarnacije |
| samskarashesha (amskarašeša) |
v katerem ostanejo le sledovi mentalnih vtisov |
| samskriti |
kultura; tudi “umetnost nekaj pravilno delati” |
| samvedanam |
vedenje o |
| samvega |
nuja, nagon, impulz |
| samya (samja) |
mirnost |
| samyama (samjama) |
popolnost koncentracije; harmonična kontrola; višek pratyahare, dharane in samadhija |
| samyoga (samjoga) |
združitev; priti skupaj |
| sanatan |
večni |
| sanatan dharma |
sistem večnih vrednot |
| sanatani |
privrženec Sanatana Dharme |
| sanchit (sančit) |
shranjen |
| sanchit karma (sančiti karma) |
akumulirana dejanja; zbrane karme; podzavestni vtisi preteklih življenj |
| sandhya (sandhja) |
obred, ki ga izvedejo rishiji ob zori, opoldne in zvečer |
| sandhya vandana (sandhja vandana) |
molitev in poklek, ki se ju opravlja zvečer |
| sanga |
navezanost |
| sangha |
zveze, družba, poznanstva; red budističnih menihov |
| sanjna (sandžna) |
lastno ime; samostalnik; zavedanje |
| sankalpa (šankalpa) |
sklep; moč volje, odločitev ali prepričanje |
| sankalpa sadhana (šankalpa sadhana) |
spiritualna disciplina odločenosti |
| sankalpa shakti (šankalpa šakti) |
moč volje |
| sankara |
zmeda |
| sankhya (sankhja) |
ena od šestih darshan ali sistemov vedske filozofije; “številke”; spiritualna znanost, ki se ukvarja s štiriindvajsetimi lastnostmi človeške narave |
| sankirna |
zmeden; pomešan |
| sankirtan |
petje božjega imena |
| sankranta |
obdobje sankramane; začetek leta ali meseca |
| sannyasa (sanjasa) |
odpoved; predanost; iz sam, ki pomeni “stalen,” in nyasa, ki pomeni “zaupanje” |
| sannyasa ashrama (sanjasa ašrama) |
četrta stopnja življenja od 75-tega leta naprej; popolna odpoved |
| sannyasin (sanjasin) |
tisti, ki se odpove; tisti, ki se je ločil od posvetnih zadev in hrepeni po samo-realizaciji |
| sansarik prem |
posvetna ljubezen |
| sanskrt |
“jezik bogov”, izvirni vedski jezik |
| santan |
otroki |
| santolan/santulan |
ravnovesje, harmonija, ravnotežje |
| santolanasana |
asana: položaj za ravnotežje |
| santosh/santosha (santoš/santoša) |
zadovoljstvo; ena od niyam (izpolnjevanj) |
| Santhali |
starodavno pleme v Biharu |
| santulan |
ravnovesje, harmonija, ravnotežje |
| sanyam/samyama (sanjam/samjama) |
tok pratyahare, dharane in dhyane; omejitev; kontrola |
| sapta |
sedem |
| sapta bhumika |
sedem ravnin obstoja |
| sapta dhatu |
sedem telesni |
| h snovi: kosti, maščobe, meso, kri, koža, mozeg in seme/jajčece |
|
| saptami |
sedmi dan bledenja lune |
| saptapadi |
“sedem korakov”; obred poročne ceremonije |
| saptavatan |
zavedanje sedmih stvari istočasno |
| saptodharini |
“sedem zgodb,” ki jih je Dattatreya pripovedoval Kartaveerya-ji, da bi pojasnil jogo |
| sara |
jedro, bistvo |
| sarai |
gostilna |
| saral dhanurasana |
asana: lahek položaj loka |
| Saraswati (Sarasvati) |
žena Brahme, ki se manifestira kot boginja znanja fine umetnost in moči govora |
| saraswati nadi (sarasvati nadi) |
v desno od sushumne; teče navzgor v jezik |
| sardar |
gl. sikh |
| saree/sari (sari) |
indijsko tradicionalno oblačilo, narejeno iz 5 metrov blaga |
| sarpasana |
asana: položaj kače |
| sarupyam (arupjam) |
identifikacija |
| sarva |
vse |
| sarva gyattwa (sarva gjatva) |
vsevednost |
| sarva rakshakara (sarva rakšakara) |
vse-varujoč |
| sarva sakshin (sarva sakšin) |
večna priča |
| sarvabhauma |
univerzalen |
| sarvabhuta |
vse žive stvari |
| sarvajna (sarvadžna) |
vseveden |
| sarvajnatritvam (sarvadžnatritvam) |
vsevednost |
| sarvangasana |
asana: položaj s stojo na ramenih; obrnjeni položaj, podoben vipareeta karani |
| sarvartham |
vsevključujoč; vserazumevajoč |
| sarveshi (sarveši) |
vseprisoten |
| sasur |
tast |
| sat |
resnica; realnost; karakteristika najvišjega, Brahman |
| Satapatha Brahmana |
“Brahmana stotih poti”; pripadajoč Yajurvedi; najpomembnejša Brahmana |
| satchitananda/sat-chit-ananda (satčitananda/sat-čit-ananda) |
tri božanske lastnosti: resnica, zavest in blaženost oz. ekstaza; najvišje stanje nadzavesti |
| satguru |
resnični guru; notranji guru |
| Sati |
drugo ime ali manifestacija Shivine spremljevalke; tudi indijski običaj, pri kateri se žena sežge na grmadi svojega moža |
| sati pativrata |
krepostna žena, ki nikdar ne prelomi svoje zakonske zaobljube |
| sati pratha |
indijski običaj, v katerem se je vdova običajno žrtvovala na pogrebni grmadi skupaj z mrtvim možem |
| satisutra |
nitka, ki se jo nosi okoli pasu |
| satkaara, satkara (satkara) |
z vero |
| satori |
preblisk intuicije; verjetno celo stanje uma ali narave |
| satsang |
spiritualno druženje; zbiranje zaradi razpravljanja v zvezi z ideali in principi resnice |
| sattoguna (satoguna) |
ena od treh gun; lastnost harmonije, ravnovesja, čistosti in rasvetljenja |
| sattwa (satva) |
ena od treh gun; čista neponarejena kvaliteta (lastnost); stanje jasnosti in harmonije |
| sattwa guna (satva guna) |
kvaliteta stanovitnosti in neomajne čistosti |
| satya/satyam (satja/satjam) |
absolutna resnica, realnost, resnicoljubnost; nespremenljivi principi; ena od yam |
| satya loka (satja loka) |
ena od sedmih višjih dimenzij zavesti oz. resnice in realnosti |
| satya yuga (satja juga) |
znana tudi kot krita yuga; prvi od ciklov dneva Brahme, dolg 1.728.000 let, v katerem se ljudje rodijo pošteni, resnicoljubni in s spiritualnim umom |
| saubhava |
dobra usoda |
| saucha (sauča) |
izkušnja notranje čistosti; čistost |
| Saudarya Lahari (Saudarja Lahari) |
tantrična oda Shakti (Adija Shankaracharye) |
| saumya nadi (saumja nadi) |
nadi, ki potuje v konice nožnih prstov |
| savdhan |
pozornost; biti pozoren |
| savichara (savičara) |
z razmišljanjem |
| savichara samadhi (savičara samadhi) |
tretje stanje samadhija, v katerem se um menja med časom, prostorom in predmetom |
| savikalpa |
stanje samadhija, v katerem še vedno obstaja razlikovanje; kombiniran s čutnim, verbalnim in resničnim znanjem |
| savikalpa samadhi |
samadhi, kombinirana s čutnim, vrbalnim in resničnim znanjem; gl. sabija samadhi |
| savishesha dhyana (savišeša dhjana) |
meditacija s posebnimi lastnostmi; zavedanje koncepta shakti kot močne sile, enake sili Brahmana |
| savitarka |
kombiniran z izrečenim razmišljanjem |
| savitarka samadhi |
drugo stanje samadhija, v katerem je spreminjajoča se povezava zavesti med besedo, znanjem in sekundarnim zaznavanjem |
| Savitri |
ime boginje |
| sayuja (sajudža) |
identifikacija z duhom |
| seetkari pranayama (šitkari pranajama) |
“sikajoči dih,” ki ga naredimo z vdihom skozi stisnjene zobe; hladilno učinkuje na vse telo |
| sesshin (sesšin) |
zen budistični sesshin je vrsta meniškega umika (običajno sedemdnevnega), v prvi vrsti posvečenega dolgemu obdobju koncentriranega in intenzivnega zazena |
| seth |
bogat poslovnež |
| setu asana |
asana: položaj mosta |
| seva |
služenje s telesom, umom in duhom |
| sevak |
služabnik |
| sevak vritti (seva vriti) |
odnos služabnika |
| shabda (šabda) |
zvok ali beseda; mantra; zvok; nada; materialno kreativni princip |
| Shabda Brahman (Šabda Brahman) |
Ishwara tattwa; parabindu; kozmično kavzalno stanje |
| shabda yoga (šabda joga) |
združitev besed skupaj |
| shadakshamantra (šadakšamantra) |
mantra s šestimi zlogi |
| shad sampatti (šad sampati) |
šesterne vrline: 1. sama (mirnost), 2. dama (samokontrola), 3. uparati (čutni umik), 4. titiksha (vztrajnost), 5. shraddha (vera), 6. samadhana (stalna koncentracija na realnost) |
| shaithalya (šajthalja) |
ohlapnot; malopridnost |
| shaiva (šaiva) |
šaivist; tisti, ki časti Shivo kot najvišjo realnost |
| Shakini (Šakini) |
boginja vishuddhi |
| shakta (šakta) |
tisti, ki časti različne manifestacije Shakti v obliki Kali, Saraswati, Durge itd. |
| shakti bandha(e) (šakti bandha) |
serija asan za sproščanje blokirane energije |
| shakti (šakti) |
prvobitna energija; manifestna zavest; ženski vidik kreacije |
| shakti chalana mudra (šakti čalana mudra) |
glavna hatha yoga mudra |
| shakti peetha (šakti pitha) |
prostor, kjer se časti Shakti |
| shakti pooja (šakti puja) |
čaščenje matere univerzuma |
| shakti tantra (šakti tantra) |
tantrična praksa za doseganje moči skozi guno prakrittija |
| shaktipat/shaktipath (šaktipat/šaktipath) |
prenos moči ali energije z guruja na učenca; oblika iniciacije v kundalini yogi |
| shalabhasana (šalabhasana) |
asana: položaj kobilice |
| shaligram (šaligram) |
črn gladek ovalen kamen, ki predstavlja Vishnuja; običajno ga najdemo v Nepalu |
| shama (šama) |
umirjanje ali kontroliranje uma |
| Shambhavi (Šambhavi) |
ime za Parvati, spremljevalko Shive; žensko nasprotje od Shambhu |
| shambhavi mudra (šambhavi mudra) |
strmenje v center med obrvema |
| Shambhu (Šambhu) |
ime Shive,; čista zavest; dobesedno pomeni “rojen iz miru” |
| shan (šan) |
sedem |
| Shankara (Šankara) |
drugo ime Shive; ime najvišjega |
| Shankaracharya (Šankaračarja) |
razsvetljeni modrec, ki je živel pred 5000 leti in ustanovil Dasnami red sannyase |
| shankha (šankha) |
školjka |
| shankha mudra (šankha mudra) |
školjkina mudra |
| shankhaprakshalana (šankhaprakšalana) |
čiščenje školjke; shatkarma, ki uporablja slano vodo za čiščenje tankega in debelega črevesa |
| shankini nadi (šankini nadi) |
na levi strani in teče med saraswati in gandhari nadijem |
| shanmukhi mudra (šanmukhi mudra) |
zapiranje sedmih vrat |
| shanti/shantih (šanti/šantih) |
mir |
| Shanti mantra (Šanti mantra) |
mantra za klicanje miru |
| shanti mudra (šanti mudra) |
klicanje miru |
| sharan (šaran) |
beg |
| sharanagari (šaranagari) |
stanje predaje |
| sharira (šarira) |
telo |
| shasan (šasan) |
obvladovati, vladati |
| shash (šaš) |
zajec |
| shashank (šašank) |
luna |
| shashank bhujangasana (šašank bhudžangasana) |
asana: položaj pikajoče kobre |
| shashankasana (šašankasana) |
asana: položaj lune ali zajca |
| shashvat (šašvat) |
večen |
| shashvatavada (šašvatavada) |
doktrina večnosti |
| shasthami (šasthami) |
šesti dan lune, ki se pojavi dvakrat na mesec |
| Shasti (Šasti) |
sila izza Parashurame, šesti avatar Vishnuja |
| shastra (šastra) |
stari spisi; avtoratitativna obravnava katerega koli predmeta, zlasti znanosti in religije |
| shastra adhyayan (šastra adhjajan) |
praksa in učenje starih spisov |
| shastra gyan (šastra gjan) |
skripturalno znanje |
| shastra mei shraddha (šastra mei šradha) |
vera v stare spise |
| shastra vasana (šastra vasana) |
znanje zaradi znanja |
| shastra vikara (šastra vikara) |
šest telesnih trpljenj od rojstva do smrti |
| shastradhari (šastradhari) |
stojalo oz. nosilec za spise |
| shastrartha (šastrartha) |
filozofski argument, zasnovan na shastrah |
| shat (šat) |
šest |
| shat sampati (šat sampati) |
šest lastnosti |
| shatkarma/shatkriya (šatkarma/šatkrija) |
ena od šestih prečiščevalnih tehnik hatha yoge |
| shaucha (šauča) |
čistost uma in telesa; ena od niyam |
| shava udarakarshanasana (šava udarakaršanasana) |
asana: popolno zvijanje hrbtenice |
| shavasana (šavasana) |
asana: položaj trupla ali položaj za sproščanje |
| sheet (šit) |
hladen |
| sheetal (šital) |
tisto, kar je hladno, mirno, blažilno |
| sheetali pranayama (šitali pranajama) |
“hladilno dihanje”; dihalna tehnika, pri kateri vsrkamo zrak skozi zvit jezik |
| sheetkari pranayama (šitkari pranajama) |
“sikajoče dihanje”; praksa vrskavanja zraka skozi stisnjene zobe |
| sheetkrama kapalbhati (šitkrama kapalbhati) |
pretakanje vode skozi usta noter in skozi nos ven |
| Shesha (Šeša) |
velika kača večnosti s tisoči glav, na katero se Vishnu naslanja v kozmičnem oceanu; čas; tudi podpora, na kateri se vrti svet; gl. tudi ananta |
| sheshnag (šešnag) |
kača z večimi oglavnicami, na katero se naslanja Vishnu; podpira vesolje |
| shiatsu (šiatsu) |
dobesedno pomeni pritisk s “prstom”; sinteza kitajske masaže in zahodne fizične manipulacijske tehnike, razvita na Japonskem |
| shikha (šikha) |
čop las hindujskih bramvinov na vrhu zadnjega dela glave |
| shikha sutra sannyasa (šikha sutra sanjasa) |
sadhaka obrije čop las in odstrani sveto nitko, simbola kaste, in tako pokaže svojo pripravljenost iti onkraj ovir proti zavesti, ki je neomejena in brezpogojna |
| shilam (šilam) |
kvalitete |
| shishya (šišja) |
človek z vnetostjo, da bi realiziral notranji jaz in sposobnost slediti smernicam guruja in predati ego; učenec; gl. chela |
| Shiva/Shivam (Šiva/Šivam) |
“vzvišeni”; prvi jogi; najvišje božanstvo hindujskega panteona; predstavlja kozmično zavest; čista zavest; uničevalec univerzuma |
| shiva netra (šiva netra) |
drugo ime ajne čakre |
| shiva priya (šiva prija) |
ljubica Shive; vzvišena |
| Shiva Swarodaya (Šiva Swarodaja) |
sanskrtski tekst o znanosti swara yoge |
| shivalingam (šivalingam) |
črni ovalni kamen; simbol Shive; zavest ali astralno telo |
| Shivaratri (Šivaratri) |
noč Shive; tudi Mahashivaratri; vedno opazovana trinajsti dan temne polovice Maghe, meseca v hindujskem lunarnem koledarju |
| Shivoham (Šivoham) |
“Jaz sem Shiva” |
| shloka (šloka) |
verz, stih |
| shmashan (šmašan) |
pogrebni prostor |
| shmashana sadhana (šmašana sadhana) |
tantrična sadhana, ki se jo prakticira na kraju pogreba ali kremacije |
| shodashi pooja (šodaši pudža) |
tantrični ritual |
| shodhana (šodhana) |
čiščenje; čistiti ali prečiščevati |
| shoonya/shoonyata/shunyah (šunja/šunjata/šunjah) |
ničnost, neobstoj; praznina; mentalni vakuum |
| shoora nadi (šura nadi) |
iz manipure v ajna čakro |
| shraadha (šradha) |
komemorativni verski obredi |
| shraddha (šradha) |
intenzivna vera, vzdrževana skozi progresivno izkušnjo in intuicijo; ena od šesternih vrlin |
| shram (šram) |
napor pri delu, pokora, strogost |
| shramjeevi (šramdživi) |
tisti, ki s težkim delom služi za preživljanje |
| shravan (šravan) |
peti mesec hindujskega lunarnega koledarja; od sredine julija do sredine avgusta |
| shravana (šravana) |
sposobnost slišati |
| shreya (šreja) |
spiritualno obilje |
| Shri Aurobindo (Šri Aurobindo) |
sodobni svetnik iz Pondicherry-ja |
| Shri Sukadeva (Šri Sukadeva) |
od rojstva razsvetljen svetnik; ena od maha siddh |
| shreekhand (šreikhand) |
sladica, narejena iz mleka |
| shroni chakra (šroni čakra) |
asana: kroženje v kolku |
| shrotra/shrotram (šrotra/šrotram) |
uho |
| shrotra siddhi (šrotra sidhi) |
jasnoslišnost |
| shrotriya (šrotrija) |
tisti, ki vodi izvajanje yajne |
| shruta (šruta) |
slišan |
| shrutis (šrutis) |
“kar je bilo slišano”; tisti del Ved, v kateri učenec neposredno posluša in zapisuje navodila guruja o resnici in zavesti |
| shubha (šubha) |
ugoden |
| shuchi (šuči) |
čist |
| shuddha (šudha) |
po naravi čist |
| shuddha sattwa (šudha satva) |
čista inteligenca |
| shuddhadvaita (šudhadvaita) |
filozofija čistega monizma |
| shuddhau (šudhau) |
čiščenje |
| shuddhi (šudhi) |
prečiščenje, čistost |
| shudra (šudra) |
ena od štirih varn ali ravni kastnega sistema v Indiji; delavec |
| shukla dhyana (šukla dhjana) |
meditacija na čisto, belo svetlobo |
| shukra-arthata (šukra-arthata) |
reprodukcijska tkiva v telesu |
| shunyanam (šunjanam) |
brez nečesa; prazen (od) |
| shura nadi (šura nadi) |
iz manipure v ajno |
| shushata (šušata) |
suho srce |
| shvasaprashvasa(yah) (švasaprašvasa(jah)) |
vdihi in izdihi dihanja |
| Shvetashvataropanishad (Švetašvataropanišad) |
pripadajoč črni Yajurvedi; vključuje koncepte Samkhye; teizem; identifikacija Vzvišenega kot Shive; Shakti in Maya |
| Shyam (Šjam) |
eno od imen Krishne |
| siddha (sidha) |
popolno bitje, poznavalec, jogi; tisti, ki ima nadzor nad naravo, materijo in umom |
| siddha yoni asana (sidha joni asana) |
asana: izpopolnjeni položaj (za ženske); ženski položaj siddhasane |
| siddhanta (sidhanta) |
vzpostavljena doktrina |
| siddhantachara (sidhantačara) |
sistem tantre, katerega glavna tema je psihična meditacija v popolni osamitvi od sveta in okolja |
| siddhasana |
asana: moški izpopolnjeni položaj |
| siddhateertha(e) |
sveti kraji, ki so obdržali vibracije tapasa velikih siddh; prebujeni oltar |
| siddhi |
popolnost; ena od osmih okultnih moči; paranormalen ali nadnormalen dosežek; psihična moč, povezana s prebudutvijo funkcij čaker; kontrola nad umom in prano |
| sikh |
skupina, ki jo je ustanovil Guru Nanak z namenom zaščititi dharmo |
| simhagarjana (simhaagrdžana) |
rjoveči lev |
| simhagrjanasana (simhagrdžanasana) |
asana: položaj rjovečega leva) |
| simhasana |
asana: levji položaj |
| Sindhi |
ljudje, ki živijo blizu reke Ind |
| sindoor/sindur |
obarvan prah, ki ga ženske nanesejo na prečko v laseh |
| sirsha angustha yogasana (sirša angustha jogasana) |
asana: položaj z glavo do prstov na nogi |
| sirshapada bhumi sparshasana (siršapada bhumi sparšasana) |
asana: položaj, v katerem se glava in stopala dotikajo tal) |
| sirshasana (siršasana) |
asana: položaj s stojo na glavi |
| sitar |
instrument s strunami v Indiji, uporabljan zlasti v klasični glasbi |
| Sivoram (Šivoram) |
jaz sem Shiva |
| Skanda |
ime Kartikeye, sina Shive in Parvati |
| skandha chakra (skandha čakra) |
asana: kroženje v ramenskih sklepih |
| sloka |
verz, stih |
| smaran(a) |
spominjanje; neprestano spominjanje boga z izvajanjem jape; mentalno ponavljanje imena Boga |
| smashan bhoomi (smašan bhumi) |
zemljišče za kremiranje |
| smaya (smaja) |
ponos |
| smritayah/smritih (smritajah/smrith) |
spomin |
| smriti/smritti (smriti) |
spomin; spominsko polje; vedski teksti, ki jih prenaša spomin; eden od petih vrittijev |
| sneha |
ljubezen matere do otroka |
| sneha bhava |
občutek naklonjenosti kot med bratom in sestro |
| Soham/So-Ham |
dobesedno “Jaz sem to”; mantra diha; uporablja se jo v praksi ajapa japa; “So” predstavlja kozmično zavest, “Ham” pa individualno zavedanje in izkušnjo |
| soma |
amrita; nektar; močan rastlinski sok, ki ga pijejo pri verskih obredih, da izkusijo božansko omamo; uporabljali so jo rishiji starodavne Indije zaradi spiritualnega prebujanja in nesmrtnosti |
| soma chakra (smoma čakra) |
čakra s šestnajstimi cvetnimi listi nad ajno in manas čakro |
| sookshmodaya (sukšmodaja) |
prebujanje subtilne ravnine |
| sphatik mani (sfatik mani) |
kristalna krogla |
| spandan |
vibracija |
| sparsha (sparša) |
dotik ali občutek |
| sphota (sfota) |
beseda iz šaivističnih tekstov kašmirskega izvora; njen dobeseden pomen je prvi “veliki pok” kreacije, ko se je začel manifestirati Brahman in se je začel Aum |
| spondana |
gibanje; vibracija; nenadoma skočiti v življenje |
| sravana (šravana) |
ena od metod bhakti yoge; branje ali poslušanje raznih starih spisov |
| Sri (Šri) |
spoštljiv naziv; vzvišeni |
| Sri Panch (Šri Panč) |
vodilno telo v akhara sistemu; sestoji iz petih oseb, ki predstavljajo Brahmo, Vishnuja, Shivo, Shakti in Ganesho |
| Srimad Bhagavata (Šrimad Bhagavata) |
knjiga, ki se ukvarja z zgodbami o Krishni |
| srishti (šrišti) |
kreacija |
| sruti (šruti) |
tisti del Ved, v katerem učenec posluša in neposredno zapisuje navodila guruja o resnici in zavesti |
| stambhan asana |
asana: položaj zadrževanja |
| stambhe |
ukinitev |
| sthairyam (sthairjam) |
stabilnost |
| sthal |
prostor |
| sthala basti |
“suhi basti”; ena od shatkarm |
| sthani |
božanstva, bogovi |
| sthira |
stabilen |
| sthirak sukham aasanam |
“tisti položaj, ki je udoben in stabilen” |
| sthirata |
stabilnost |
| sthitaprajna (sthitapradžna) |
človek s stabilno modrostjo |
| sthiti |
pogoj; stabilnost, stabilno stanje ustvarjenega univerzuma |
| sthitou |
biti fiksiran |
| sthoola/sthula (sthula) |
velik, grob |
| sthoola sharira (sthula šarira) |
grobo ali fizično telo, povezano z zavestnim umom |
| sthoolakasha (sthulakaša) |
vesolje, ki prežema psihično telo |
| stotra |
sanskrtska himna |
| stri seva |
služenje ženske |
| stuti |
petje hvalnic Gospodu |
| styana (stjana) |
topost |
| subija (subidža) |
s semenom (v samadhiju) |
| sudra |
ena od štirih varn ali oddelkov kastnega sistema v Indiji; tisti, katerega zavest je najmanj razvita, zaradi česar ostaja v nevednosti in zato joka in žaluje |
| suhaag (suhag) |
iz sanskrtske besede “saubhagya,” ki pomeni dobro usodo; vzvišen |
| sufi |
mistik islamske religije |
| sukh poorvaka pranayama (sukh purvaka pranajama) |
preprosta dihalna vaja z izmeničnim dihanjem skozi nosnici |
| sukha |
sreča, radost, skladnost, udobje |
| sukha bhav |
zadovoljstvo |
| sukha poorvaka (sukha purvaka) |
“enostavna pripravljalna praksa” |
| sukhapurvak pranayama (sukhpurvak pranajama) |
lahka udobna dihalna vaja |
| sukhasana |
asana: lahek položaj, sedenje s prekrižanimi nogami |
| sukharashi (sukharaši) |
velikansko zadovoljstvo ali sreča |
| sukhman |
izmenično izgovarjanje sushumne ali sushumna nadija |
| sukshma (sukšma) |
subtilen; subtilna razsežnost |
| sukshma loka (sukšma loka) |
subtilna ravnina |
| sukshma drishta (sukšma drišta) |
subtilna notranja vizija |
| sukshma sharira (sukšma šarira) |
subtilno ali astralno telo, povezano s podzavestnim umom |
| sukshma vyayama (sukšma vjajama) |
subtilna vaja |
| sukta |
vedska himna |
| sumerani |
majhna ročna mala s 27-imi kroglicami |
| sumeru |
gora; dodatna kroglica na mali |
| sumiran |
enotočkovno spiritualno zavedanje; spominjanje mantre ali božjega imena |
| sumirani japa (sumirani džapa) |
ponavljanje mantre 24 ur na dan |
| sumirini |
majhna ročna mala s 27-imi kroglicami |
| sundaram |
lepota; lep |
| supta |
speč |
| supta pawanmuktasana (supta pavanmuktasana) |
asana: položaj s pritegnjenimi nogami |
| supta udarakarshanasana (supta udarakaršanasana) |
asana: speči položaj trebušnega raztezanja |
| supta vajrasana (supta vadžrasana) |
asana: položaj speče strele |
| surati |
enotočkovno spiritualno zavedanje; spominjanje mantre ali božanskega imena |
| Surdas |
slepi indijski pesnik svetnik bhakti gibanja |
| surya/surye (surja/surje) |
sonce; predstavlja pransko energijo |
| surya anga pranayama (surja anga pranajama) |
tehnika, ki se ukvarja le s pingala vejo nadijskega sistema |
| surya bheda (surja bheda) |
vizualizicijska pranayama |
| surya bheda pranayama (surja bheda pranajama) |
“dih, ki stimulira vitalnost”; pranayama, ki prebada in prečiščuje pingala nadij |
| surya mandala (surja mandala) |
podoba sonca, ki ga vizualiziramo v centru med obrvema |
| surya nadi (surja nadi) |
ime za pingala nadij |
| surya namaskara (surja namaskara) |
“pozdrav soncu”; serija 12 asan za revitaliziranje prane |
| surya swara (surja svara) |
tok diha v desni nosnici |
| surya tantra (surja tantra) |
pot realizacije skozi vizualizacijo in klicanje vitalne energije znotraj sunca |
| surya vijnana (surja vidžnana) |
drugo ime za surya tantro |
| suryakasha (surjakaša) |
peto vmesno vesolje, od petih mentalnih vesolij vyoma pranchake; “sončno vesolje”, svetleče vesolje sonca ali duše |
| sushumna nadi (sušumna nadi) |
centralni nadi v hrbtenici, ki prevaja kundalini ali spiritualno silo iz mooladhare v sahasraro |
| sushupti (sušupti) |
nezavedno področje in um; globoko spanje; po jogijski filozofiji tretje stanje zavesti; stanje meditacije |
| sutal |
tretja čakra istinktivnega ali živalskega telesa pod mooladharo |
| sutra |
nitke misli, ki označujejo starodavna spiritualna učenja; verz; aforizem; formula; skrajšana oblika znanja |
| sutra neti |
nosno čiščenje z uporabo katetra |
| sva/swa (sva) |
lasten |
| svabhasam |
samo-razsvetljen |
| svabuddhi (svabudhi) |
samo-zaznavanje |
| svetambara |
džainistična sekta, ki nosi bela oblačila |
| swabhava (svabhava) |
najbolj notranja narava, osebnost in omejitve |
| swadharma (svadharma) |
sprejetje lastne dolžnosti v življenju |
| swadhisthana chakra (svadhisthana čakra) |
psihično/pranski center v križničnem spletu; “lastno prebivališče” |
| swadhyaya (svadhjaja) |
proučevanje samega sebe; zavestno zavedanje tega, kar človek počne; ena od niyam; proučevanje starih spisov |
| swah loka (svah loka) |
dimenzija zavesti, povezana z manipura čakro in elementom ognja |
| swaha (svaha) |
nebesna, nebeška ravnina zavesti; zadnja beseda nekaterih manter, ki pomeni “končan” |
| swaha loka (svaha loka) |
ena od sedmih višjih dimenzij zavesti |
| swami (svami) |
mojster jaza; tisti, ki obvlada svoj jaz; dobesedno “tisti, ki gospodari nad svojim umom”; sannyasinski učenec, ki ga je v sannyaso posvetil guru; tisti, ki se je kot življenjski cilj odpovedal posvetnim izkušnjam |
| Swami Sivananda (Svami Šivananda) |
razsvetljeni guru, ki je živel v Rishikeshu v 20. stoletju; guru Swamija Satyanande |
| Swamiji (Svamidži) |
izraz spoštovanja do spiritualnega učitelja ali guruja |
| swana (svana) |
dobesedno pomeni “sopsti”; vizualizirajoča pranayamska tehnika |
| swana pranayama (svana pranajama) |
sopeči dih |
| swapna/svapna (svapna) |
podzavestno področje uma; stanje sanjanja |
| swapna siddhi (svapna sidhi) |
moč izpolnitve skozi sanje; tretje območje sveta, onkraj bhuva loke, v glavnem identificirano s swaro ali nebesi |
| swar loka (svar loka) |
božanska ravnina obstoja |
| swara (svara) |
zvok ali ton; tok diha skozi eno ali obe nosnici; dihalni cikel |
| swara sadhana (svara sadhana) |
koncentracija na sedem not glasbene lestvice |
| swara yoga (svara joga) |
znanost o dihalnem ciklusu |
| swardha (svardha) |
sebičnost |
| swarodaya (svarodaja) |
začenjanje ali dviganje sware v eni nosnici |
| swarupa (svarupa) |
(svoja) lastna oblika; lastna bistvena narava |
| swasamavedana (svasamevedana) |
razumevanje sebe |
| swastika (svastika) |
hindujska in džainistična mandala; simbol kreativnosti in vzvišenosti; križ s paličicami na koncih v smeri urnega kazalca (tj. v desno) |
| swastikasana (svastikasana) |
“vzvišeni položaj”; meditacijski položaj, podoben siddhasani |
| swati nakshatra (svati nakšatra) |
konstelacija nebesnih teles |
| swayam (svajam) |
lasten |
| swayambhu (svajambhu) |
samobstoječ; samoustvarjen; jasen; očiten; samoklican |
| swayambhulingam (svajambhulingam) |
simbol Jaza v mooladhara čakri; nezavedni um in telo |
| swayamvara (svajamvara) |
iz swayam (lasten) in vara (ženin); tradicija izbiranja svojega življenjskega partnerja |
| Syad Vad (Sjad Vad) |
doktrina verjetnosti; džainistična filozofija |
