| vacha (vača) |
govor; medsebojno delovanje ali karma v manifesnem svetu |
| vachakah (vačakah) |
označevalec, določevalec |
| vachan (vačan) |
obljuba |
| vad vivad |
razpravljanje |
| vahita |
tok |
| vahni |
ogenj |
| vahnisar(a) dhauti |
praksa antar dhautija, pri kateri se trebuh hitro potegne not in ven |
| vaikhari |
vrsta govora; govorjena japa |
| vaikhari nada |
grobi zvok in črke |
| vairagi (vajragi) |
sannyasini Vaishnava Ramananda sampradaye; aspirant z vairagyo |
| vairagya(m) (vajragja(m)) |
nenavezanost; nestrastnost |
| vairagya sannyasa (vajragja sanjasa) |
ena od stopenj sannyase, kjer je človek že od rade mladosti nenavezan in nezaineresiran za zemeljske radosti |
| vairagyabhyam (vajragjabhjam) |
z nenavezanostjo |
| vairatyagah (vajratjagah) |
zapustitev agresivnosti |
| vaishakha (vaišakha) |
studenec |
| vaisheshika (vaišešika) |
razprava o subtilnih, vzročnih in atomskih principih v zvezi s petimi elementi |
| vaishnava (vaišnava) |
tisti, ki časti Vishnuja v obliki Rame, Krishne, Narayane itd. |
| vaishwa (vaišva) |
manifestno vesolje |
| vaishwanara (vaišvanara) |
prva stopnja šireče se zavesti, kot jo je opredelila Vedanta; vishwa, “manifestna razsežnost”, nara, “sprememba v manifestni razsežnosti”; zavest, ki gre skozi stalno spremembo; zunanja zavest |
| vaishwanari (vaišvanari) |
videc, ki opazuje manifestno vesolje ali zunanjo, prebujajočo se zavest |
| vaishya (vaišja) |
ena od štirih varn ali oddelkov kastnega sistema v Indiji; tisti, ki se loti odgovornosti za skrb za družbo; trgovci |
| vajra (vadžra) |
strela; diamant; nekaj močnega, trdega, neustavljivega; nadi, ki se ukvarja s tokom ojasa; živčna in energijska pot, ki povezuje spolne organe z možgani; orožje v obliki krožnega diska, ki ga je uporabljal Indra; menda narejeno iz kosti Rishija Dadhiche |
| vajra nadi (vadžra nadi) |
prvi nadi znotraj sushumne in predstavlja rajas; povezuje tok seksualne energije z možgani in se ukvarja s tokom ojas-a; |
| vajrasana (vadžrasana) |
asana: položaj strele, klečeči položaj |
| vajroli mudra (vadžroli mudra) |
krčenje in sproščanje urinarnega prehoda v moškem telesu za stimuliranje swadhisthana čakre in doseganje brahmacharye |
| vak |
nada; sabda; beseda; manifestni zvok |
| vak patuta |
zgovornost |
| vam |
beeja mantra swadhithana čakre |
| vama |
levi, nasprotni |
| vama(n) dhauti |
ena od shatkarm; metoda čiščenja želodca s hotenim bruhanjem; vključuje kunjal kriyo in vyaghra kriyo |
| vama marga |
pot levoroke tantre, nasprotna od dakshina marge |
| vama nauli |
“trebušna masaža na levi strani” |
| vama swara (vama svara) |
tok diha skozi levo nosnico |
| vamachara (vamačara) |
“levoroka” Tantra; vama pomeni “leva,” achara pa “praksa”; vidik medsebojnega delovanja z družbo, družino; vodi se normalen življenjski slog s spiritualnim odnosom |
| vamkeshawara (vamkešavara) |
najvišje bitje, ki zaseda zahodni del fizičnega telesa |
| vanam |
gozd |
| vanaprastha ashrama (vanaprastha ašrama) |
tretja stopnja življenja med 50-imi in 75-imi leti; upokojitev od zemeljskega življenja zato, da se prekticira sadhano v relativni odmaknjenosti |
| vanaprashti (vanaprašti) |
član vanaprastha ashrame |
| vandana |
molitev; šesti od devetih načinov bhakti |
| vara |
ženin |
| varana |
ovire; zastrtje |
| varenyavat (varenjavat) |
kot tisti, ki je vreden spoštovanja |
| vari |
voda |
| varisara dhauti |
shatkarma, v kateri se popije veliko količino vode v povezavi z asanami za čiščenje celotnega prebavnega trakta; poznana tudi kot shankhaprakshalana |
| varna |
barva; barvna lastnost mantre |
| varna ashram (varna ašram) |
kastni sistem v Indiji |
| varnashrama (varnašrama) |
štiri ashrame ali stopnje življenja, skozi katera gremo |
| varta |
vonj |
| Varuna |
bog vode; Neptun |
| varuni nadi |
kontrolira uriniranje; leži med kuhu in yashaswini nadijem v sakralnem spletu |
| vasana |
močna želja, ki je gonilna sila izza vsake misli in dejanja v življenju |
| vasanam |
želje |
| vasananam |
od potencialnih želja |
| vashikara (vašikara) |
kontrola; obvladovanje |
| vashikarana (vašikarana) |
očaranje ženske ( ali moškega); obred črne magije, ki uporablja mantro in yantro, da privlači druge |
| Vashishta (Vašišta) |
Ramin guru; slavni rishi in videc iz Ved; avtor mnogih himn |
| vashishtasana (vašišthasana) |
asana za uravnovešanje, ki si jo je izmislil modrec Vashishta |
| vashitva (vašitva) |
eden od ashta siddhijev; sposobnost kontrolirati vse predmete, žive in nežive |
| vast/wasti (vast/vasti) |
splošen pojem, ki se nanaša na spodnji del badomena, trebuh, medenico in mehur |
| vastra |
oblačilo |
| vastra dhauti |
čiščenje želodca in ezofagusa z uporabo tkanine |
| vastu |
tisto, kar resnično obstaja; predmet |
| vastusamye (vastusamje) |
istost predmeta |
| vasu-ji |
nebeščani; vrsta polbogov, ki jih je osem; vedno prisotni v svetlobi |
| vata |
veter in plin; ena od treh lastnosti, ki jih opisuje ayurveda |
| vata nadi |
nadi, ki poteka vzdolž zadnjega dela vratu in glave v možgane; kontrolira tvorjenje in izločanje plina |
| vatakrama kapalbhati |
gl. kapalbhati |
| vatayanasana (vatajanasana) |
asana: položaj letečega konja |
| vatkrama kapalbhati |
čiščenje z zrakom |
| vatsalya bhava (vatsalja bhava) |
ljubezen med materjo in otrokom |
| vatsara dhauti |
pranayamska tehnika, pri kateri pogoltnemo zrak v želodec in ga izrigamo |
| Vayu (Vaju) |
veter, zrak, prana; bog vetra |
| vayu nishkasana (vaju niškasana) |
asana: položaj za sproščanje vetrov |
| vayu tattwa (vaju tatva) |
ena od pancha tattew ali mahabhut; element zraka |
| vedachara (vedačara) |
veja vedske kulture, ki pridiga o življenju in delovanju po vedskih predpisih |
| Vedanta |
ena od darshan ali sistemov vedske filozofije; “konec zaznavnega znanja”; um, ki izkuša svoje lastne omejitve in gre onkraj njih; pridobivanje realizacije in razumevanje tega raziskovanja |
| vedantachara (vedantačara) |
vidik Tantre, v katerem je življenjski slog izoliran od normalnega družbenega okolja, aspirant pa prakticira kundalini yogo in posebne meditacijske tehnike |
| Vede |
starodavni spiritualni teksti Sanatan Dharme, napisani pred 7000 leti, ki izražajo znanje o vsem univerzumu |
| vedha |
prebadanje |
| vedi |
oltar |
| veena (vina) |
glasbeni instrument s strunami |
| veera (vira) |
junak, pogumna oseba |
| veera bhava (vira bhava) |
po Tantri bojevniško stanje ali bojevniška osebnost |
| veerasana (virasana) |
asana: položaj junaka (poznan tudi kot filozofova drža ali mislečeva drža) |
| veerya (virja) |
energija; moč volje; pogum; plodnost; seme |
| vibhaktah |
ločen; različen |
| vibhooti (vibhuti) |
sveti pepel; bhasma; psihična slava in moč |
| vibhu |
slaven; milosten |
| vibhuti |
primer božanske moči |
| vichar sanyam (vičar sanjam) |
obvladovanje misli |
| vichara (vičara) |
razmišljanje, nadaljevana misel |
| vichara asamprajnata samadhi (vičara asampradžnata samadhi) |
vichara samadhi, v katerem je nezavedna nadzavest; negativna faza vichara samprajnata samadhija |
| vichara samprajnata samadhi (vičara sampradžnata samadhi) |
druga stopnja samadhija ali nadzavest, v kateri ni zmede med pričo, videnim in procesom videnega, in kjer obstaja misel, vendar ne v obliki jezika |
| vichara sanyama (vičara sanjama) |
kontrola misli |
| vicharan shodh (vičaram šodh) |
povpraševanje |
| vichchhedah (viččhedah) |
prekinitev |
| vichchhinna (viččhina) |
raztresen, razmetan |
| videha |
breztelesen jogi |
| videha mukti |
onkraj telesne zavesti |
| videhamukta- modrec, ki je dosegel končno osvoboditev |
|
| vidharanabhyam (vidharanabhjam) |
držanje diha (kumbhaka) |
| vidhi |
pravilen proces za poojo |
| vidooshak (vidušak) |
šaljivec, zabavljač |
| vidvan |
učena oseba |
| vidya (vidja) |
višje znanje ali znanost, posebej znanje o spiritualni resnici in neposvetni realnosti; vizija |
| vidya guru (vidja guru) |
učitelj spiritualne resnice |
| vidyut mandala (vidjut mandala) |
vizualizacija bliska znotraj bele svetlobe prakash mandale |
| vigraha |
kip; oblika |
| vigyana (vigjana) |
absolutno znanje; intuitivna sposobnost; poznavanje objektivnega sveta |
| vigyana siddhi (vigjana sidhi) |
poznavanje prihodnosti |
| vigyanmaya kosha (vigjanmaja koša) |
astralno ali psihično telo |
| vihara |
samostanski center |
| vijnana (vidžnana) |
intuitivna sposobnost uma; višje razumevanje |
| Vijnana Bhikshu (Vidžnana Bhikšu) |
drugi komentator Patanjalijevega teksta, ki je napisal Yogasara Sangraha |
| vijnanamaya kosha (vidžnanamaja koša) |
višja mentalna ovojnica ali telo intuicije ali višjega znanja |
| vikalpa |
domišljija; neosnovano prepričanje; misel ali sklep brez dejanskega dokaza; proti-misel |
| vikara |
napaka, izroditev |
| vikaranabhavah |
svoboda od čutnega motenja |
| vikas |
aktivni napor; obstajata dve poti joge, ena je laya, druga pa vikas ali aktivni napor |
| vikshepa (vikšepa) |
potrata, zapravljanje; ustvarjanje z umom v skladu z omejenim in nepopolnim razumevanjem; oscilacija uma, zlasti med prakso dharane |
| vikshipta (vikšipta) |
ena od bhumik; nihajoče, raztreseno stanje uma, ki niha med koncentracijo in motnjo, ko um bega od dharane k neki drugi abstraktni ali nepomembni stvari |
| vilamabanadi |
poznan tudi kot popkovo kolo; leži v manipuri |
| viloma pranayama (viloma pranajama) |
tehnika za prekinitev naravnega toka vdiha ali izdiha |
| vimala |
čist |
| Vinayaka (Vinajaka) |
drugo ime Ganeshe |
| vinivrittih (vinivritih) |
popolno prenehanje |
| vipaka |
rezultat karm, kadar reagirajo na izvajalca |
| vipareeta (viparita) |
obrnjen |
| vipareeta karani asana (viparita karani asana) |
asana: obrnjeni položaj |
| vipareeta karani mudra (viparita karani mudra) |
obrnjena psihična drža |
| viparyaya (viparjaja) |
napačno znanje, napačno vedenje |
| vipassana (vipasana) |
budistična meditacijska praksa |
| viphal prayatna (vifal prajatna) |
izguba napora |
| viraja (viradža) |
odpoved |
| virajahoma (viradžahoma) |
žrtvovanje daritev ognju |
| virakti |
nenavezanost |
| virama |
zaustavljanje |
| Vishad yoga (Višad joga) |
joga potrtosti; poglavje iz Bhagavad Gite |
| Virat |
kozmični Vishnu; kozmična prana ali kozmično telo |
| virya (virja) |
energija; močna volja; pogum |
| vishaya/vishayah (višaja/višajah) |
predmet; predmet čutnega zaznavanja |
| vishayakara (višajakara) |
zunanja identifikacija s čuti |
| vishayananda (višajananda) |
čutno zadovoljstvo |
| vishayavati (višajavati) |
čuten; od čutov |
| visheshah (višešah) |
poseben; svojski; z razliko |
| vishishta advaita (višišta advaita) |
filozofija kvalificiranega monizma, ki spodbija Shankaracharyjevo filozofijo Advaite ali monizma; stranska veja Advaita Vedante |
| vishoka (višoka) |
brez obžalovanja |
| Vishnu (Višnu) |
vedsko božanstvo; ohranjevalec vesolja; najvišja zavest |
| vishnu granthi (višnu granthi) |
psihični vozel ali blokada med manipura, anahata in vishuddhi čakro, ki simbolizira odvisnost osebne in emocionalne navezanosti |
| vishuddhi chakra (višudhi čakra) |
psihični center na ravni grla ali ščitnice; center prečiščevanja; povezana s cervikalnim pleksusom |
| vishva (višva) |
univerzum, celotni kozmos |
| vishwa (višva) |
večni; manifestna razsežnost |
| vishwa bhratritva (višva bhratritva) |
univerzalno bratstvo |
| vishwa prem (višva prem) |
univerzalna ljubezen |
| vishwadeva(e) (višvadeva) |
bogovi univerzuma |
| vishwaguru (višvaguru) |
guru univerzuma |
| Vishwakarma (Višvakarma) |
bog gradnje |
| vishwamitrasana (višvamitrasana) |
asana: položaj modreca Viswamitre |
| vishwas (višvas) |
verovanje, zaupanje |
| vishwatman (višvatman) |
univerzalna duša |
| vishwavidhan (višvavidhan) |
zakoni univerzuma |
| vishwodari nadi (višvodari nadi) |
med kuhu in hastijihva nadijem v nižjem delu telesa |
| vital |
druga čakra instinktivnega ali živalskega telesa pod mooladharo |
| vitara |
umovanje, sklepanje |
| vitaraga |
oseba brez želja ali strasti |
| vitarka |
umovanje, ugibanje; raziskovanje ali razsodnost; strasti |
| vitarka asamprajnata samadhi (vitarka asampradžnata samadhi) |
negativna faza vitarka samadhija; nezavedna zavest, v kateri ni jezika |
| vitarka samprajnata samadhi (vitarka sampradžnata samadhi) |
prva stopnja samadhija po Patanjaliju, v kateri tri stanja priče, videnega in pričanja ostanejo zmedena in misel ostane v obliki jezika |
| vitrishna (vitrišna) |
osvobojen želje, zadovoljen |
| vitrishnasya (vitršnasja) |
od tistega, ki je osvobojen želje |
| vitteshana (vitešana) |
želja po materialni posesti; varnost |
| viveka |
pravilno znanje ali razumevanje; razlikovanje |
| Viveka Chudamani (Viveka Čudamani) |
knjiga navodil o spiritualnem napredku in poti do samorealizacije, ki jo je napisal Adi Shankaracharya |
| vivekakhyati (vivekakhjati) |
razlikovalna zavest |
| Vivekananda |
eden od najpametnejših sannyasinov, ki jih je rodila Indija; pridigal je spiritualno pot po vsem svetu v zgodnjem 20. stoletju |
| vivekanimnam |
nagnjen k razlikovanju |
| vrat/vrata |
spiritualna zaobljuba ali praksa, n.pr. postenje, tišina, vztrajnost |
| Vrindavan |
kraj, kjer je Krishna izvajal svojo leelo |
| vrischikasana (vrisčikasana) |
asana: položaj škorpijona |
| vrittayah (vritajah) |
napačno znanje; napačno razumevanje |
| vritti (vriti) |
krožno gibanje zavesti; pet mentalnih modifikacij, opisanih v raja yogi; modifikacija v umu in zavesti na račun samskar ali arhetipov, podobna krožnim valovom, ki se pojavijo na vodi, ko vanjo vržemo kamen |
| vyadhi (vjadhi) |
bolezen |
| vyaghra (vjaghra) |
tiger |
| vyaghra kriya (vjaghra krija) |
“tigrovo dejanje”; čiščenje želodca s hotenim bruhanjem z uporabo tople slane vode (izvaja se pri polnem želodcu); gl. vaman dhauti |
| vyaghrasana (vjaghrasana) |
asana: položaj tigra |
| vyakhyata (vjakhjata) |
razložen |
| vyakta (vjakta) |
manifestno; viden |
| vyakta prakriti (vjakta prakriti) |
manifestna narava |
| vyakta prana (vjakta prana) |
manifestna življenjska sila |
| vyana (vjana) |
vitalna energija, ki prežema vse telo |
| vyana vayu (vjana vaju) |
ena od pod-pran, ki prežema vse telo; rezerva pranske energije |
| Vyasa (Vjasa) |
komentator Patanjalijevega dela, ki je napisal Yogabhasyo |
| vyatkrama kapalbhati (vjatkrama kapalbhati) |
tehnika, pri kateri voda vstopa skozi nos in izstopa skozi usta |
| vyawahar(ičen) (vjavahar) |
praktičen |
| vyoma (vjoma) |
vesolje; nebo ali nebesni svod |
| vyoma panchaka (vjoma pančaka) |
pet vmesnih subtilnih vesolij |
| vyoma panchaka dharana (vjoma pančaka dharana) |
tehnike koncentracije na pet subtilnih vesolij |
| vyuha (vjuha) |
ureditev; razmestitev; priprave |
| vyutkrama kapalbhati (vjutkrama kapalbhati) |
čiščenje sinusov |
