vacha (vača) |
govor; medsebojno delovanje ali karma v manifesnem svetu |
vachakah (vačakah) |
označevalec, določevalec |
vachan (vačan) |
obljuba |
vad vivad |
razpravljanje |
vahita |
tok |
vahni |
ogenj |
vahnisar(a) dhauti |
praksa antar dhautija, pri kateri se trebuh hitro potegne not in ven |
vaikhari |
vrsta govora; govorjena japa |
vaikhari nada |
grobi zvok in črke |
vairagi (vajragi) |
sannyasini Vaishnava Ramananda sampradaye; aspirant z vairagyo |
vairagya(m) (vajragja(m)) |
nenavezanost; nestrastnost |
vairagya sannyasa (vajragja sanjasa) |
ena od stopenj sannyase, kjer je človek že od rade mladosti nenavezan in nezaineresiran za zemeljske radosti |
vairagyabhyam (vajragjabhjam) |
z nenavezanostjo |
vairatyagah (vajratjagah) |
zapustitev agresivnosti |
vaishakha (vaišakha) |
studenec |
vaisheshika (vaišešika) |
razprava o subtilnih, vzročnih in atomskih principih v zvezi s petimi elementi |
vaishnava (vaišnava) |
tisti, ki časti Vishnuja v obliki Rame, Krishne, Narayane itd. |
vaishwa (vaišva) |
manifestno vesolje |
vaishwanara (vaišvanara) |
prva stopnja šireče se zavesti, kot jo je opredelila Vedanta; vishwa, “manifestna razsežnost”, nara, “sprememba v manifestni razsežnosti”; zavest, ki gre skozi stalno spremembo; zunanja zavest |
vaishwanari (vaišvanari) |
videc, ki opazuje manifestno vesolje ali zunanjo, prebujajočo se zavest |
vaishya (vaišja) |
ena od štirih varn ali oddelkov kastnega sistema v Indiji; tisti, ki se loti odgovornosti za skrb za družbo; trgovci |
vajra (vadžra) |
strela; diamant; nekaj močnega, trdega, neustavljivega; nadi, ki se ukvarja s tokom ojasa; živčna in energijska pot, ki povezuje spolne organe z možgani; orožje v obliki krožnega diska, ki ga je uporabljal Indra; menda narejeno iz kosti Rishija Dadhiche |
vajra nadi (vadžra nadi) |
prvi nadi znotraj sushumne in predstavlja rajas; povezuje tok seksualne energije z možgani in se ukvarja s tokom ojas-a; |
vajrasana (vadžrasana) |
asana: položaj strele, klečeči položaj |
vajroli mudra (vadžroli mudra) |
krčenje in sproščanje urinarnega prehoda v moškem telesu za stimuliranje swadhisthana čakre in doseganje brahmacharye |
vak |
nada; sabda; beseda; manifestni zvok |
vak patuta |
zgovornost |
vam |
beeja mantra swadhithana čakre |
vama |
levi, nasprotni |
vama(n) dhauti |
ena od shatkarm; metoda čiščenja želodca s hotenim bruhanjem; vključuje kunjal kriyo in vyaghra kriyo |
vama marga |
pot levoroke tantre, nasprotna od dakshina marge |
vama nauli |
“trebušna masaža na levi strani” |
vama swara (vama svara) |
tok diha skozi levo nosnico |
vamachara (vamačara) |
“levoroka” Tantra; vama pomeni “leva,” achara pa “praksa”; vidik medsebojnega delovanja z družbo, družino; vodi se normalen življenjski slog s spiritualnim odnosom |
vamkeshawara (vamkešavara) |
najvišje bitje, ki zaseda zahodni del fizičnega telesa |
vanam |
gozd |
vanaprastha ashrama (vanaprastha ašrama) |
tretja stopnja življenja med 50-imi in 75-imi leti; upokojitev od zemeljskega življenja zato, da se prekticira sadhano v relativni odmaknjenosti |
vanaprashti (vanaprašti) |
član vanaprastha ashrame |
vandana |
molitev; šesti od devetih načinov bhakti |
vara |
ženin |
varana |
ovire; zastrtje |
varenyavat (varenjavat) |
kot tisti, ki je vreden spoštovanja |
vari |
voda |
varisara dhauti |
shatkarma, v kateri se popije veliko količino vode v povezavi z asanami za čiščenje celotnega prebavnega trakta; poznana tudi kot shankhaprakshalana |
varna |
barva; barvna lastnost mantre |
varna ashram (varna ašram) |
kastni sistem v Indiji |
varnashrama (varnašrama) |
štiri ashrame ali stopnje življenja, skozi katera gremo |
varta |
vonj |
Varuna |
bog vode; Neptun |
varuni nadi |
kontrolira uriniranje; leži med kuhu in yashaswini nadijem v sakralnem spletu |
vasana |
močna želja, ki je gonilna sila izza vsake misli in dejanja v življenju |
vasanam |
želje |
vasananam |
od potencialnih želja |
vashikara (vašikara) |
kontrola; obvladovanje |
vashikarana (vašikarana) |
očaranje ženske ( ali moškega); obred črne magije, ki uporablja mantro in yantro, da privlači druge |
Vashishta (Vašišta) |
Ramin guru; slavni rishi in videc iz Ved; avtor mnogih himn |
vashishtasana (vašišthasana) |
asana za uravnovešanje, ki si jo je izmislil modrec Vashishta |
vashitva (vašitva) |
eden od ashta siddhijev; sposobnost kontrolirati vse predmete, žive in nežive |
vast/wasti (vast/vasti) |
splošen pojem, ki se nanaša na spodnji del badomena, trebuh, medenico in mehur |
vastra |
oblačilo |
vastra dhauti |
čiščenje želodca in ezofagusa z uporabo tkanine |
vastu |
tisto, kar resnično obstaja; predmet |
vastusamye (vastusamje) |
istost predmeta |
vasu-ji |
nebeščani; vrsta polbogov, ki jih je osem; vedno prisotni v svetlobi |
vata |
veter in plin; ena od treh lastnosti, ki jih opisuje ayurveda |
vata nadi |
nadi, ki poteka vzdolž zadnjega dela vratu in glave v možgane; kontrolira tvorjenje in izločanje plina |
vatakrama kapalbhati |
gl. kapalbhati |
vatayanasana (vatajanasana) |
asana: položaj letečega konja |
vatkrama kapalbhati |
čiščenje z zrakom |
vatsalya bhava (vatsalja bhava) |
ljubezen med materjo in otrokom |
vatsara dhauti |
pranayamska tehnika, pri kateri pogoltnemo zrak v želodec in ga izrigamo |
Vayu (Vaju) |
veter, zrak, prana; bog vetra |
vayu nishkasana (vaju niškasana) |
asana: položaj za sproščanje vetrov |
vayu tattwa (vaju tatva) |
ena od pancha tattew ali mahabhut; element zraka |
vedachara (vedačara) |
veja vedske kulture, ki pridiga o življenju in delovanju po vedskih predpisih |
Vedanta |
ena od darshan ali sistemov vedske filozofije; “konec zaznavnega znanja”; um, ki izkuša svoje lastne omejitve in gre onkraj njih; pridobivanje realizacije in razumevanje tega raziskovanja |
vedantachara (vedantačara) |
vidik Tantre, v katerem je življenjski slog izoliran od normalnega družbenega okolja, aspirant pa prakticira kundalini yogo in posebne meditacijske tehnike |
Vede |
starodavni spiritualni teksti Sanatan Dharme, napisani pred 7000 leti, ki izražajo znanje o vsem univerzumu |
vedha |
prebadanje |
vedi |
oltar |
veena (vina) |
glasbeni instrument s strunami |
veera (vira) |
junak, pogumna oseba |
veera bhava (vira bhava) |
po Tantri bojevniško stanje ali bojevniška osebnost |
veerasana (virasana) |
asana: položaj junaka (poznan tudi kot filozofova drža ali mislečeva drža) |
veerya (virja) |
energija; moč volje; pogum; plodnost; seme |
vibhaktah |
ločen; različen |
vibhooti (vibhuti) |
sveti pepel; bhasma; psihična slava in moč |
vibhu |
slaven; milosten |
vibhuti |
primer božanske moči |
vichar sanyam (vičar sanjam) |
obvladovanje misli |
vichara (vičara) |
razmišljanje, nadaljevana misel |
vichara asamprajnata samadhi (vičara asampradžnata samadhi) |
vichara samadhi, v katerem je nezavedna nadzavest; negativna faza vichara samprajnata samadhija |
vichara samprajnata samadhi (vičara sampradžnata samadhi) |
druga stopnja samadhija ali nadzavest, v kateri ni zmede med pričo, videnim in procesom videnega, in kjer obstaja misel, vendar ne v obliki jezika |
vichara sanyama (vičara sanjama) |
kontrola misli |
vicharan shodh (vičaram šodh) |
povpraševanje |
vichchhedah (viččhedah) |
prekinitev |
vichchhinna (viččhina) |
raztresen, razmetan |
videha |
breztelesen jogi |
videha mukti |
onkraj telesne zavesti |
videhamukta- modrec, ki je dosegel končno osvoboditev |
|
vidharanabhyam (vidharanabhjam) |
držanje diha (kumbhaka) |
vidhi |
pravilen proces za poojo |
vidooshak (vidušak) |
šaljivec, zabavljač |
vidvan |
učena oseba |
vidya (vidja) |
višje znanje ali znanost, posebej znanje o spiritualni resnici in neposvetni realnosti; vizija |
vidya guru (vidja guru) |
učitelj spiritualne resnice |
vidyut mandala (vidjut mandala) |
vizualizacija bliska znotraj bele svetlobe prakash mandale |
vigraha |
kip; oblika |
vigyana (vigjana) |
absolutno znanje; intuitivna sposobnost; poznavanje objektivnega sveta |
vigyana siddhi (vigjana sidhi) |
poznavanje prihodnosti |
vigyanmaya kosha (vigjanmaja koša) |
astralno ali psihično telo |
vihara |
samostanski center |
vijnana (vidžnana) |
intuitivna sposobnost uma; višje razumevanje |
Vijnana Bhikshu (Vidžnana Bhikšu) |
drugi komentator Patanjalijevega teksta, ki je napisal Yogasara Sangraha |
vijnanamaya kosha (vidžnanamaja koša) |
višja mentalna ovojnica ali telo intuicije ali višjega znanja |
vikalpa |
domišljija; neosnovano prepričanje; misel ali sklep brez dejanskega dokaza; proti-misel |
vikara |
napaka, izroditev |
vikaranabhavah |
svoboda od čutnega motenja |
vikas |
aktivni napor; obstajata dve poti joge, ena je laya, druga pa vikas ali aktivni napor |
vikshepa (vikšepa) |
potrata, zapravljanje; ustvarjanje z umom v skladu z omejenim in nepopolnim razumevanjem; oscilacija uma, zlasti med prakso dharane |
vikshipta (vikšipta) |
ena od bhumik; nihajoče, raztreseno stanje uma, ki niha med koncentracijo in motnjo, ko um bega od dharane k neki drugi abstraktni ali nepomembni stvari |
vilamabanadi |
poznan tudi kot popkovo kolo; leži v manipuri |
viloma pranayama (viloma pranajama) |
tehnika za prekinitev naravnega toka vdiha ali izdiha |
vimala |
čist |
Vinayaka (Vinajaka) |
drugo ime Ganeshe |
vinivrittih (vinivritih) |
popolno prenehanje |
vipaka |
rezultat karm, kadar reagirajo na izvajalca |
vipareeta (viparita) |
obrnjen |
vipareeta karani asana (viparita karani asana) |
asana: obrnjeni položaj |
vipareeta karani mudra (viparita karani mudra) |
obrnjena psihična drža |
viparyaya (viparjaja) |
napačno znanje, napačno vedenje |
vipassana (vipasana) |
budistična meditacijska praksa |
viphal prayatna (vifal prajatna) |
izguba napora |
viraja (viradža) |
odpoved |
virajahoma (viradžahoma) |
žrtvovanje daritev ognju |
virakti |
nenavezanost |
virama |
zaustavljanje |
Vishad yoga (Višad joga) |
joga potrtosti; poglavje iz Bhagavad Gite |
Virat |
kozmični Vishnu; kozmična prana ali kozmično telo |
virya (virja) |
energija; močna volja; pogum |
vishaya/vishayah (višaja/višajah) |
predmet; predmet čutnega zaznavanja |
vishayakara (višajakara) |
zunanja identifikacija s čuti |
vishayananda (višajananda) |
čutno zadovoljstvo |
vishayavati (višajavati) |
čuten; od čutov |
visheshah (višešah) |
poseben; svojski; z razliko |
vishishta advaita (višišta advaita) |
filozofija kvalificiranega monizma, ki spodbija Shankaracharyjevo filozofijo Advaite ali monizma; stranska veja Advaita Vedante |
vishoka (višoka) |
brez obžalovanja |
Vishnu (Višnu) |
vedsko božanstvo; ohranjevalec vesolja; najvišja zavest |
vishnu granthi (višnu granthi) |
psihični vozel ali blokada med manipura, anahata in vishuddhi čakro, ki simbolizira odvisnost osebne in emocionalne navezanosti |
vishuddhi chakra (višudhi čakra) |
psihični center na ravni grla ali ščitnice; center prečiščevanja; povezana s cervikalnim pleksusom |
vishva (višva) |
univerzum, celotni kozmos |
vishwa (višva) |
večni; manifestna razsežnost |
vishwa bhratritva (višva bhratritva) |
univerzalno bratstvo |
vishwa prem (višva prem) |
univerzalna ljubezen |
vishwadeva(e) (višvadeva) |
bogovi univerzuma |
vishwaguru (višvaguru) |
guru univerzuma |
Vishwakarma (Višvakarma) |
bog gradnje |
vishwamitrasana (višvamitrasana) |
asana: položaj modreca Viswamitre |
vishwas (višvas) |
verovanje, zaupanje |
vishwatman (višvatman) |
univerzalna duša |
vishwavidhan (višvavidhan) |
zakoni univerzuma |
vishwodari nadi (višvodari nadi) |
med kuhu in hastijihva nadijem v nižjem delu telesa |
vital |
druga čakra instinktivnega ali živalskega telesa pod mooladharo |
vitara |
umovanje, sklepanje |
vitaraga |
oseba brez želja ali strasti |
vitarka |
umovanje, ugibanje; raziskovanje ali razsodnost; strasti |
vitarka asamprajnata samadhi (vitarka asampradžnata samadhi) |
negativna faza vitarka samadhija; nezavedna zavest, v kateri ni jezika |
vitarka samprajnata samadhi (vitarka sampradžnata samadhi) |
prva stopnja samadhija po Patanjaliju, v kateri tri stanja priče, videnega in pričanja ostanejo zmedena in misel ostane v obliki jezika |
vitrishna (vitrišna) |
osvobojen želje, zadovoljen |
vitrishnasya (vitršnasja) |
od tistega, ki je osvobojen želje |
vitteshana (vitešana) |
želja po materialni posesti; varnost |
viveka |
pravilno znanje ali razumevanje; razlikovanje |
Viveka Chudamani (Viveka Čudamani) |
knjiga navodil o spiritualnem napredku in poti do samorealizacije, ki jo je napisal Adi Shankaracharya |
vivekakhyati (vivekakhjati) |
razlikovalna zavest |
Vivekananda |
eden od najpametnejših sannyasinov, ki jih je rodila Indija; pridigal je spiritualno pot po vsem svetu v zgodnjem 20. stoletju |
vivekanimnam |
nagnjen k razlikovanju |
vrat/vrata |
spiritualna zaobljuba ali praksa, n.pr. postenje, tišina, vztrajnost |
Vrindavan |
kraj, kjer je Krishna izvajal svojo leelo |
vrischikasana (vrisčikasana) |
asana: položaj škorpijona |
vrittayah (vritajah) |
napačno znanje; napačno razumevanje |
vritti (vriti) |
krožno gibanje zavesti; pet mentalnih modifikacij, opisanih v raja yogi; modifikacija v umu in zavesti na račun samskar ali arhetipov, podobna krožnim valovom, ki se pojavijo na vodi, ko vanjo vržemo kamen |
vyadhi (vjadhi) |
bolezen |
vyaghra (vjaghra) |
tiger |
vyaghra kriya (vjaghra krija) |
“tigrovo dejanje”; čiščenje želodca s hotenim bruhanjem z uporabo tople slane vode (izvaja se pri polnem želodcu); gl. vaman dhauti |
vyaghrasana (vjaghrasana) |
asana: položaj tigra |
vyakhyata (vjakhjata) |
razložen |
vyakta (vjakta) |
manifestno; viden |
vyakta prakriti (vjakta prakriti) |
manifestna narava |
vyakta prana (vjakta prana) |
manifestna življenjska sila |
vyana (vjana) |
vitalna energija, ki prežema vse telo |
vyana vayu (vjana vaju) |
ena od pod-pran, ki prežema vse telo; rezerva pranske energije |
Vyasa (Vjasa) |
komentator Patanjalijevega dela, ki je napisal Yogabhasyo |
vyatkrama kapalbhati (vjatkrama kapalbhati) |
tehnika, pri kateri voda vstopa skozi nos in izstopa skozi usta |
vyawahar(ičen) (vjavahar) |
praktičen |
vyoma (vjoma) |
vesolje; nebo ali nebesni svod |
vyoma panchaka (vjoma pančaka) |
pet vmesnih subtilnih vesolij |
vyoma panchaka dharana (vjoma pančaka dharana) |
tehnike koncentracije na pet subtilnih vesolij |
vyuha (vjuha) |
ureditev; razmestitev; priprave |
vyutkrama kapalbhati (vjutkrama kapalbhati) |
čiščenje sinusov |