Joga je znanost. Je znanost o pravilnem življenju. Namenjena je vključevanju v vsakodnevno življenje. Deluje na vse vidike človeka: na fizičnega, vitalnega, mentalnega, emocionalnega, psihičnega in spiritualnega.

“Joga ni starodaven mit, pokopan v pozabo. Je najvrednejša dediščina sedanjosti. Joga je bistvena potreba danes in kultura jutri.”
Swami Satyananda Saraswati

Beseda joga pomeni “enost” ali “edinost” in izhaja iz sanskrtske besede yuj (izg. judž), kar pomeni “združiti”. Ta enost ali združenje je v spiritualnem smislu opisana kot povezanost individualne zavesti z univerzalno zavestjo. Na bolj praktični ravni je joga način uravnovešanja in harmoniziranja telesa, uma in čustev. To storimo s prakticiranjem asane, pranajame, mudre, bandhe, shatkarme (prečiščevalnih praks) in meditacije. To moramo doseči, preden se lahko zgodi združenje z višjo realnostjo.

Znanost o jogi začenja delovati na najzunanjejši vidik osebnosti, fizično telo, kar je za večino ljudi praktična in domača začetna točka. Kadar na tej ravni doživimo neravnovesje, organi, mišice in živci ne delujejo več v harmoniji, temveč drug drugemu nasprotno. Endokrini sistem lahko na primer postane nestalen, učinkovitost živčnega sistema pa se tako zelo zmanjša, da nastopi bolezen. Joga stremi k popolni koordinaciji različnih telesnih funkcij, da ugodno vplivajo na celotno telo.

Od fizičnega telesa preide joga na mentalne in emocionalne nivoje. Mnogi ljudje trpijo zaradi fobij in nevroz, ki izvirajo iz stresov in medsebojnega vplivanja vsakdanjega življenja. Joga ne more priskrbeti zdravila za življenje, podarja pa dokazano metodo, da se z njim lahko spopademo.

Swami Sivananda iz Rishikesha je pojasnil jogo kot “… integracijo in harmonijo med mislijo, besedo in dejanjem ali kot integracijo med glavo, srcem in roko”. S pomočjo jogijskih praks se zavedanje razvije iz medsebojnega odnosa med emocionalno, mentalno in fizično ravnijo, vsaka motnja na katerikoli od njih pa učinkuje na ostali dve. To zavedanje postopoma vodi v razumevanje subtilnejših področij obstoja.

Obstaja veliko vej joge: radža, hatha, džnana, karma, bhakti, mantra, kundalini in laja, da naštejemo samo nekatere, mnogi teksti pa jih podrobno razlagajo. Vsak posameznik mora najti tiste joge, ki najbolj ustrezajo njegovi/njeni določeni osebnosti in ki jih najbolj potrebuje. V zadnji polovici prejšnjega in v začetku tega stoletja je integralna joga postala najbolj poznan in najširše prakticiran sistem. Znanje joge pa se vseeno čedalje bolj širi, ker ga prevzema vse več ljudi. V starodavnih tekstih sestoji hatha joga samo iz shatkarm, prečiščevalnih praks. Danes pa hatha joga v glavnem zajema tudi prakse asane, pranajame, mudre in bandhe, pravimo ji integralna joga.